
Mala peč na drva z lahkoto greje manjšo hišo, če je le ta dobro izolirana. Primer iz vasi Dolenci v Prekmurju.
So lahko minimalni. Naravne gradnje so zelo dobro, ali celo izjemno dobro izolirane, tako da potrebujejo minimalno količino energije za ogrevanje. Turistični objekt Maya v Švici ima zidove iz slamnatih bal debeline 1,2m in spada med izjemno dobro izolirane stavbe (bistveno boljše celo od nam poznanih nizkoenergijskih hiš). Ogrevanja v tej stavbi je malo ali nič, kjub mrzlim Švicarskim zimam. Že ljudje sami in njihove aktivnosti v stavbi (kuhanje, računalnik) so dovolj, da je v stavbi prijetno toplo. Smiselno se izkoristi nizke zimske sončne žarke, ki se jih z južne strani spusti v stavbo, da jo grejejo.
Pravilno zasnovane naravne gradnje poleti ne potrebujejo ohlajanja. Prijetno temperaturo se poleti vzdržuje z izolacijo, prezračevanjem, senčenjem ter pametno postavitvijo stavbnih mas, ki podnevi akumulirajo toploto in jo ponoči oddajajo. V taki stavbi ni vgrajene drage tehnologije, ki bi potrebovala drago vzdrževanje, popravila, menjave filtrov (kot naprimer pri ostalih vrstah gradnje, še posebej pri sodobni pasivni gradnji).

Primer gradnje večjega objekta z velikimi slamnatimi balami v Švici. Bale skupaj z ometom tvorijo nosilne zidove široke kar 1,2m. Lahko si samo predstavljamo kakšno energijsko varčnost objekta s tem dosežemo, če vemo, da že 40cm široka slamnata bala z obojestranskim ometom dosega in presega t.i. pasivni standard topotne prehodnosti sten.
Pingback: PREDNOSTI NARAVNE GRADNJE – Naravnahiska