Najlepši primer hiše narejene na način spodbijanca je brez dvoma Mirotova hiša v Razaziji.

Opis
Je eden od tradicionalnih načinov gradnje v Sloveniji. Danes ga kot posodobljeno različico prakticira predvsem naravni graditelj Miro Žitko. Pri spodbijanci najprej postavimo skeletno leseno nosilno konstrukcijo (leseni okvir). Stene potem zapolnimo s pokonci postavljenimi lesenimi debli oz. brunami. Bruna postavimo tako, da med njimi pustimo manjši razmak – cca. 5cm. Vmesni prostor zapolnimo s toplotno izolacijo. To je v tem primeru seno namočeno v blato ali ilovico z dodatkom žagovine. Na tako steno z obeh strani pribijemo letvice pod kotom 45°. Razmak med letvicami je 3-5cm. Letvice povezujejo leseni okvir s pokončnimi hlodi in delujejo kot zavetrovanje – konstrukciji nudijo odlično statično trdnost. Letvice ometamo z grobim ilovnatim ometom. Ko se omet posuši pa še s finim ometom iz mivke in apna. Na koncu steno pobelimo z apnenim beležem ali s kakšnim drugim barvnim naravnim opleskom.

Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Sloveniji je postavljenih na ta način kar nekaj novejših enodružinskih hiš. Večino od njih je zgradil oz. vodil njihovo gradnjo Miro Žitko.

Energijska varčnost
Za doseganje zakonskih predpisov toplotne prehodnosti za zunanje stene bi morali biti zidovi široki kar 42cm (brez ometa). Za izboljšanje toplotne izolativnosti se lahko na zunanji strani doda trstične plošče ali plast lesnih vlaknenk. Zagotoviti se mora zelo dobro paropropustnost stene.

Cena (neto površina z DDV)
Nobeno od gradbenih podjetij v Sloveniji ne ponuja take storitve, zato si boste takšno hišo morali zgraditi sami. Miro je pripravljen pri tem pomagati oz. voditi delavnice gradnje, po dogovoru. Cena materiala v samo gradnji je zelo nizka in znaša cca. 100 – 400 EUR/m2. Za tako ceno si lahko postavite vrhunsko hišo.

Prednosti/Slabosti
Prednosti takega načina gradnje so poleg kvalitetnega in zdravega bivalnega okolja predvsem enostavnost in nizka cena. Celotna gradnja ne zahteva kakšnih posebnih materialov in obdelav. Vse je maksimalno poenostavljeno. Za polnilo sten namesto slame lahko uporabimo kar suho seno, ki ga namočimo v blato. Pokončnih debel, ki so lahko slabše kvalitete ni potrebno pred vgradnjo lupiti… Miro pove, da so rušili več kot 100 let staro hišo narejeno na ta način in da so bili materiali v steni v odličnem stanju in so jih lahko ponovno uporabili. Tako da je tak način gradnje tudi trajen. Prednost je tudi velika statična trdnost, saj veliko šrtevilo letvic v stenah skrbi za zavetrovanje. Taka lahka in žilava konstrukcija brez problema zdrži tudi hude potrese…

Glavna slabost take gradnje je ne najboljša toplotna izolativnost. Z manjšimi dodatki, se lahko, kot že opisano tudi ta problem reši.

Še par primerov manjših in večjih hiš narejenih na predstavljeni način, ki jih je s pomočjo prijateljev in prostovoljcev zgradil Miro Žitko. Vse hiše se nahajajo v Razaziji.