Prednosti
Preizkušen način skozi tisočletja, naprimer v Turčiji še vedno stoji 1000 let stara devet nadstropna zgradba, narejena po tej metodi.
Požarno in potresno je to zelo odporen material, saj slama deluje kot armatura. Cela zgradba je narejena v “enem kosu”, med seboj je povezana, tako ni šibkih točk in stikov, kot naprimer pri gradnji z opeko.

Bivalno ugodje je izjemno, saj je stavbni ovoj paroprepusten, glina pa uravnava vlago, deluje pa tudi antialergeno. Poleti masivni zidovi čez dan akumulirajo toploto, zato je v stavbi prijetno hladno. Čez noč pustimo okna odprta in zidovi oddajo toploto nazaj. Pozimi pa masivni zidovi akumulirajo toploto nizkega južnega sonca ali od peči in jo potem počasi oddajajo spet nazaj v prostor, v taki stavbi nas ne greje toliko topel zrak, temveč toplotno sevanje ogretih masivnih sten. Zrak v prostoru je hladen, zato lažje dihamo, a nam je še vedno lepo toplo.
Vidimo, da je bivanje v hiši iz zemlje v vseh letnih časih res izjemno.
Kdo bi si mislil, da imamo najboljši material za gradnjo in bivanje marsikje kar pod našimi nogami in to v izobilju.

Omenjena gradnja nam omogoča nešteto možnosti, saj lahko zmes poljubno oblikujemo, to je hiša – skulptura. V inerierju lahko iz zmesi naredimo niše, konzole za sedenje, postelje, okraske in umetnije.
V primeru, da si čez čas zaželite novo okno, vrata ali dodati stavbi še en prostor itd., je izvedba enostavna: del zidu namočite, da se zmehča in naredite željeno spremembo. Ko se posuši, bodo zidovi spet trdni kot beton.

Slabosti
Nekoliko počasnejša gradnja. Dodatno je potrebno predvideti toplotno izolativni sloj v zunanjih stenah.

Opis    
Je eden najstarejših in najbolj razširjenih načinov gradnje na planetu. Najdemo ga skoraj povsod, še posebej v Afriki in Aziji. V Sloveniji se je na ta način gradilo predvsem v Prekmurju – butana hiša. V Angleščini se temu načinu gradnje pravi “cob”, ali “rammed earth”.

Na temeljih gradimo zidove iz mešanice gline, peska, slame in vode; zmes zmešamo v mešalcu ali steptamo z nogami. Izdelujemo zidove debeline 30 cm do 90 cm. Ko se zmes strdi postane trda kot beton. Gradimo lahko na več načinov:
– Zmes enostavno nalagamo pest za pestjo in tako gradimo zidove, na dan lahko sezidamo do 30 cm višine. Čez noč se zid nekoliko posuši in naslednji dan lahko nadaljujemo. Zid z rezilom nato po zunanji strani porežemo, da je bolj raven.
– Zmes lahko tudi nabijamo v leseni opaž. Ko opaž zapolnimo, ga premaknemo višje in tako naprej, takšni zidovi so bolj ravni.
– Če hočemo boljšo toplotno izolativnost lahko zidove gradimo z vmesnim praznim prostorom, v katerega damo žagovino ali slamo.
Okna in vrata vgradimo sproti. Na vrh nosilnih zidov se postavi poljubno ostrešje in streho.
Notranji ometi so ilovnati, zunanji pa ilovnato apneni, da se zagotovi vodoodbojnost.
Na ta način se lahko gradi tudi večetažne stavbe.

Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Sloveniji so na ta način “butana hiša” že zgrajeni vsaj dve sodobni hiši.

Energijska varčnost
S pravilno mešanico, pri kateri se doda več slame ali z gradnjo zidov z vmesnim izolativnim slojem, se lahko doseže nizkoenergijske ali pasivne zahteve.

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.200 EUR/m2, v primeru sodelovanja naročnika lahko manj.

ZBITI ZIDOVI IZ MEŠANICE GLINE, PESKA, SLAME IN VODE (COB) – prednosti/slabosti