Instalacije v stavbi v grobem ločimo na elektro instalacije in strojne instalacije.

Elektro instalacije

Elektro instalacije predstavljajo najprej zunanji priključek stavbe na javno elektroenergetsko omrežje, če se stavba na njega priključuje. V primeru, da se ne, ima stavba lasten vir električne energije (fotovoltaika, vetrnice…) ali pa je brez električne energije. Elektroinstalacije predstavljajo potem še razvod električne energije po stavbi: razsvetljava, vtičnice, mrebitno električno stensko ali talno ogrevanje…. Če imamo v stavbi razne električne naprave (toplotna črpaka, električni štedilnik…), je potrebno tudi njih povezati v električno omrežje. Nekje je potrebno predvideti elektro omarico s števcem porabe. Lahko kot samostoječo nekje na parceli, ali pa vgrajeno v fasado objekta. Elektroomarica mora biti javno dostopna. Nekje v notranjosti objekta je potrebno vgraditi tudi omarico z varovalkami.

Ponavadi imamo v stavbi napetost 220 V. Življenje med pretirano električno napeljavo v hiši ni zdravo, zato se nekateri odločajo za uporabo le 12 V napetosti v hiši. Nekateri si poleg bivalne hiše zgradijo še manjšo lopo, v kateri imajo vse aparate, ki potrebujejo električno energijo. Tako živijo v prostoru brez električne napeljave. Priporočljivo je, da vsaj v spalnici nimamo električnih naprav, oz. čimmanj.

Električna napeljava je večinoma v obliki žic, obdanih z izolacijo iz umetne mase. Take žice se vodijo po prostorih v posebnih ceveh iz umetne mase. V naravni gradnji se uporabljajo mnogokrat zmerno gorljivi materiali (slama, les…), zato moramo izbrati ustrezne cevi (take, ki preprečuje vžig sosednjih materialov) po katerih vodimo električne žice. Elektroinstlacije se vodijo v stenah, stropu ali tlakih. Prostor za elektroinstalacije se pripravi glede na način gradnje.

Strojne instalacije

Strojnih instlalacij imamo lahko več vrst: vodovodne instalacije, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, kanalizacijske instalacije…

Vodovodne instalacije so lahko za toplo in hladno vodo, ki jo uporabljamo v kuhinji in kopalnici. Lahko imamo talno ali radiatorsko ogrevanje. Če je objekt priklopljen na javni vodovod ali na lasten izvir potrebujemo zunaji priključek na vir vode.

Ogrevanje ločimo na ogrevanje prostorov in ogrevanje vode, ki jo potem lahko uporabljamo tudi za ogrevanje prostorov. Ogrevanje prostorov uredimo lahko na veliko načinov. Pri naravni gradnji prevladuje peč na drva, ali pa raketna peč na drva (boljši izkoristek). Peč potrebuje dimnik za odvod dimov. Dimnik izberemo glede na peč (zidani dimnik iz šamotne opeke, lahki kovinski dimnik iz nerjevečaga jekla…). V primeru, da je vir ogrevanja toplotna črpalka, je vir energije elektrika. Možne so tudi kombinacije ogrevanja osrednjih prostorov v hiši z pečjo ali odprtim kaminom (naprimer v dnevnem prostoru), ter drugačno obliko ogrevanja sob (električno stensko ogrevanje, radiatorsko ogrevanje, talno ogrevanje). Vodo lahko ogrevamo na vse naštete načine, v primeru sonca lahko tudi s sončnimi kolektorji.

Pri naravni gradnji se ponavadi ne uporablja hlajenja, saj ni potrebno! Naravni materiali  in pametna zasnova hiše poskrbijo sami, s svojo izolativnostjo in sposobnostjo zadrževanja toplote, da nam v hiši ni nikoli prevroče.

Pri naravni gradnji tudi ni zaželjeno umetno prisilno prezračevanje, saj le to pomeni kopičenje strojnih instalacij in dovajanja svežega zunanjega zraka preko kovinski cevi in filtrov, kar nas ločuje od zunanjega okolja. Zračimo po potrebi. V primeru, da nimamo stalno odprtih oken ali vrat (zima, vročinski udar, obilne padavine z vetrom…), odpremo okna ali vrata (po možnosti navzkriž) min. 2x na dan po 5-10 min. Toliko, da se zamenja zrak. Pri takem zračenju izgubimo zelo malo toplote, saj je večina toplote shranjene v sami masi hiše in ne v zraku v hiši.

Kanalizacijo ločimo v grobem na fekalno kanalizacijo (odplake iz straniščne školjke, umazana odpadna voda…) in meteorno kanalizacijo (padavinska voda – dež). Objekt se na kanalizacijo priključuje, če je taka javna kanalizacija ob objektu že zgrajena  in, če si investitor to želi ali če je v to primoran z občinskim določilom. V kolikor taka javna kanalizacija ob objektu ni zgrajena, se meteorne vode vodi v ponikovalnico ali še bolje najprej v zbiralnik vode (ki jo potem lahko uporabimo za zalivanje vrta, splakovanje stranišč, pomivanje…) in višek v ponikovalnico. Ponikovalnico se enostavno zgradi v bližini objekta. Fekalne vode pa se lahko vodi v čistilno napravo, ki se jo postavi na parceli ali v nepretočno greznico. Pri naravni gradnji se vedno bolj uporablja ločeni sistem: suho kompostno stranišče za človeško blato, ter rastlinsko čistilno napravo za ostale odpadne vode. To je brez dvoma zadnji stadij tehnike, saj je taka rešitev najbolj trajnostna, enostavna in ekološka. Kompost se potem uporabi na vrtu, na katerem potem zrastejo rastline, ki jih pojemo in potem… Tako je krog sklenjen in vse ostane na parceli.