kamnit zid

SUHOZID 2.del

/ peterrijavec / 1 Comment
gradnja suhozidu, suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Popravilo starega zidu v zaselku Hrvoji.

Suhozid je gradnja, ki jo lahko izvajamo tudi sami, še posebej pri manjših zidovih. Taki zidovi imajo ob pravilni izvedbi zelo dolgo življensko dobo. Poleg tega so zelo lepi na pogled. Kamen je gradivo, ki je skoraj neuničljivo, tako da bo lahko nekdo za nami čez naprimer 100 let iste kamne uporabil tudi za nekaj drugega in tako naprej… Pred kratkim so sosedje porušili že zelo staro hišo, ki je bila zgrajena iz opek in kamna. Mojo pozornost so pritegnili lepi kamni v notranjosti več kot 100 let starega zidu, ki so izgledali kot “novi”, kot da so jih danes pripeljali iz kamnoloma. Brez problema, jih lahko uporabimo za novo zgradbo… Kot pravijo mojstri društva Jugna, ki to tradicijo ohranjajo pri življenju, je tako delo zelo sproščujoče, saj ob iskanju “pravega” kamna pozabimo na vsakdanje misli in skrbi. Ob pravilnem delu, ko se naučiš pravilno uporabljati svoje telo, tudi ni potrebne velikanske fizične moči.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Primer simpatične uporabe tehnike suhozidu za zunanjo ureditev – zidec ob hiši, ki ločuje park od poti na dvorišču. Na fotografiji je hiša z zunanjo ureditvijo poznavalca in promotorja naravne gradnje – Stojana Habjaniča iz Prekmurja.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

S podaljšanimi kamni v zidu lahko naredimo stopnice. Primer iz Peruja (Inki).

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

S kakšno natančnostjo in v kako velikem formatu so se suhozid šli Inki, je prav neverjetno!

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Prikaz gradnje Inkovskih teras. Vidno je drobno kamenje na notranji strani zidu, ki skrbi za drenažo – odtekanje vode.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Veliki kamni tvorijo suhozid, ki ima samo eno vrstico kamnov. Primer iz Kopra.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Zanimiv način gradnje z velikimi špranjami med kamni iz severnih dežel.

hiša iz kamna, suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Zelo “svobodno” zgrajen suhozid uporabljen v sodobni arhitekturi.

hiša iz kamna, suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Tradicionalna gradnja bivališč iz suhozidu. Primer iz Grčije.

hiša iz kamna, suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Uporaba suhozidu v sodobni arhitekturi.

SUHOZID 1.del

/ peterrijavec / 1 Comment

Suhozid je način gradnje prostostoječega ali opornega zidu iz kamna, pri katerem ne uporabimo malte ali lepil za vezavo kamnov. Kamni se zaradi lastne teže in pravilne postavitve vežejo kar med seboj – trenje. Vmesne reže med kamni zasujemo z zemljo. Način suhozidu lahko uporabimo povsod kjer imamo na voljo dovolj kamenja. V Sloveniji se je v preteklosti to tehniko gradnje največ uporabljalo na območju Krasa in  Istre. Tam so se taki kamniti zidovi uporabljali za: zavarovanje dvorišča pred burjo, premagovanje višinskih razlik terena, čiščenje obdelovalne površine, gradnja zatočišč, razmejitev parcel… Danes poleg naštetega suhozid lahko uporabimo kot zunanjo ureditev okrog hiše ter za izravnavanje terena v naklonu (delamo terase). Prostostoječi zid je zid, ki je viden iz obeh strani. Podporni zid ali škarpa, pa je iz ene strani zasut z zemljo.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Primer prostostoječega zidu z lepo klesanimi kamni v zaselku Hrvoji v Slovenski istri (Trajnostni Park Istra

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Prostostoječi suhozid iz nepravilnih oblik kamnov

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Primer podpornega zidu ali škarpe. Na fotografiji so suhozidovi neprekosljivih mojstrov kamna – Inkov.

Suhozid začnemo graditi tako, da najprej izkopljemo jarek za temlje. Odstranimo mehko zemljino, dokler ne pridemo do trde podlage. Nato v jarek ali jamo položimo največje kamne za temelje. Temeljni kamni morajo biti nekoliko večji kot kamnitega zidu nad njim. Ko pridemo nad nivo okoliškega terena pa začnemo graditi zid. Kamni morajo biti po obliki čimbolj podobni kvadru. Z njimi namreč lažje gradimo in so bolj stabilni. Kamne čudnih oblik lahko z orodjem malo obklesamo, da bolje sedejo. Kamni se zlagajo in nalagajo tako, da se med seboj “šivajo”. Torej kjer je v spodnji vrsti špranja med dvema kamnoma, naj bo v zgornji vrsti kamen, ki to špranjo prekriva. Nestabilne kamne se podloži s tanjšimi ploščatimi kamni – skriljami. Vmesne prostorčke za zapolni z zemljino. Najlepši, ravni del kamna imenujemo čelo. Čelo kamna naj bo vidno, ostali del pa je lahko skrit v notranjosti zidu. Še posebej pomembni so vogalni kamni, saj so prav vogali najbolj ranljiv del zidu (tako kot se tudi rob suknje najprej obrabi). Za vogale zato izberemo najlepše kamne, ki imajo čelo (lepo, ravno ploskev) iz dveh strani. Stranice prostostoječega zidu so lahko povsem navpične, pri podpornih zidovih pa morajo bii zaradi stabilnosti pomaknjeni cca.2% navznoter. Torej na višini enega metra se zunanji rob zidu umakne navznoter za 2cm. Odvisno od višine zidu je zato potrebno že v začetku predvideti dovoljšnjo širino zidu nad temeljem. Pri podpornih zidovih je bistvenega pomena tudi drenaža na strani kjer je zid zasut z zemljino. Drenažo uredimo po celotni višini zidu tako da razne neuporabne kamne in drobir mečemo in sproti zasipamo na notranji strani zidu. Drenaža omogoča, da zaledna voda na strani zidu ki je zasut, namoteno odteka in se ne zadržuje za zidom.

orodje za suhozid, kamnoseško orodje, suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Del potrebnega orodja pri gradnji suhozidu.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Polaganje temeljnih kamnov za nov oporni zid v zaselku Hrvoji. Delavnico gradnje suhozidu sta vodila mojstra društva Jugna.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Za temelje izberemo največje in najširše kamne.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Ob temeljne kamne položimo manjše kamne za drenažo.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Ko so temelji nared, nanje postavimo zid. Na fotografiji so lepo oblikovani oglati kamni, primerni za gradnjo zidu.

Povezave

/ peterrijavec

Brošura vam na 42 straneh predstavi sodobno naravno gradnjo, njene prednosti in slabosti, primere gradnje in končanih objektov… Avtor brošure: Peter Rijavec

NARAVNA GRADNJA – SPLOŠNO

  • Slovensko podjetje, ki ponuja prodajo naravnih materialov,  gradnjo iz slamnatih bal, izdelavo ometov…    Gnezdo.si
  • Pionir naravne gradnje v Sloveniji – Stojan Habjanič; bio gradnja, svetovanje…  stojan.oikia@siol.net
  • Naravni graditelj Miro Žitko; gradnja, izobraževanja…   razazia@gmail.com
  • Veliko o ekovaseh, naravnem načinu življenja, naravni gradnji… www.ekovas.si
  • Veliko vsega o naravni gradnji:    http://naturalhomes.org/
  • Še več vsega o naravni gradnji:    greenhomebuilding.com

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL

  • Slovensko podjetje, ki ponuja celovito gradnjo iz slamnatih bal:    snopje.si
  • Slovensko podjetje, ki ponuja celovito gradnjo iz slamnatih bal:    Gnezdo.si
  • Slovensko podjetje, ki ponuja celovito gradnjo iz slamnatih bal:    kmetija-veles.si
  • Slovensko podjetje, ki ponuja celovito gradnjo iz slamnatih bal:   mirabilis.si 
  • Slovensko podjetje, ki ponuja celovito gradnjo iz slamnatih bal:   golibar.com
  • Kristijan Zver – izobraževanje, izdelava interierjev:   http://www.naravnagradnja.com/
  • Nemško združenje za gradnjo iz slamnatih bal:    http://fasba.de/ 

LESENA GRADNJA

  • Slovensko podjetje, ki ponuja celovito gradnjo iz lesa:    lesoteka-hise.si
  • Slovensko podjetje, ki ponuja gradnjo brunaric iz slovenskega lesa:   brunaricaprojekt.com
  • Slovensko podjetje, ki ponuja gradnjo brunaric :   alplog.si

GRADNJA IZ KONOPLJE

KAMNITA GRADNJA

  • Gradnja iz kamna; Društvo Jugna, Istra:    zadravec.dejan@gmail.com
  • Gradnja iz kamna; Boris Čok:    boriscok.lokev@gmail.com

ZBITA ZEMLJA “COB”

KOSI LESA V MALTI “CORDWOOD”

OSTALO

PZI

/ peterrijavec / 2 Comments

Zakaj naročiti PZI (projekt za izvedbo), poleg tega, da je zakonsko obvezen? V tej fazi (po pridobitvi Gradbenega dovoljenja) že vemo marsikaj o novem objektu in vemo tudi to, da ga takega kot smo ga sprojektirali v DGD lahko zgradimo. V tej fazi se zato posvetimo načrtom, ki bodo potrebni, da se bo objekt zgradil. V mislih imamo sedaj  samo gradnjo in življenje objekta v naslednjih desetletjih/stoletjih (prej smo imeli bolj Upravno enoto), torej kaj konkretno bo potreboval izvajalec (mi sami v primeru  samogradnje) na gradbišču, da bo lahko uspešno zgradil objekt. Del PZI-ja so zato tudi popisi materiala in del, potrebnih za izgradnjo objekta. Razmišljamo torej o sami izvedbi, kako vse do najmanjše podrobnosti uskladiti med seboj. V PZI-ju določimo materiale in vrstni red slojev materialov v različnih delih objekta (stena, tla, strop, streha, predelna stena, …) Naslednji zelo pomemben del PZI-ja so detajli. Detajli so rešitev na papirju, kako se bodo najbolj kočljivi in ključni deli objekta izvedli. Če hočemo, da stvar funkcionira v resničnosti, mora v tem primeru prej že na papirju. Če gremo v gradnjo brez podrobnih načrtov in detajlov, bomo med samo gradnjo mnogokrat presenečeni. Saj če nismo ravno kot zelo redki geniji, ne moremo vsega iz glave predvideti že v naprej.  Taka napaka pri gradnji nas lahko drago stane. Tudi pri enostanovanjskih objektih lahko parkrat preseže ceno PZI-ja. Potem je potrebno improvizirati ali dele objekta rušiti in na novo graditi. Še huje je, če se narejene napake sploh ne zavemo in se posledice pojavijo šele pri uporabi objekta. Take napake je pogosto težko in drago sanirati, če je sploh v celoti možno.

Pustimo sedaj to. Kar hočem povedati je, da je pri naravni gradnji, še toliko bolj pomembno, da si dom zgradimo kvalitetno. Naj bo to arhitekt, zunanji svetovalec, izvajalec ali investitor sam, nekdo se mora v projekt poglobiti in stati za tem, da se izvede čimbolj kvalitetno. Nekoga, ki izbere naravno gradnjo za svoj dom dojemam, kot nekoga, ki vidi dlje od svoje trenutne neposredne koristi, mu je mar za širšo družbo in širši svet. Če bomo naravno gradnjo gradili nekvalitetno, potem nismo dosti boljši od aktualne gradnje. Slabo zgrajena stavba bo nudila slabo bivalno okolje njenim prebivalcem. Tako stavbo bo potrebno obnavljati oz. prekmalu rušiti. Čeprav pri naravni gradnji ni težav pri odpadkih, se moramo zavedati, da odgovorno delamo tudi z naravnimi materiali. Zakaj bi vsakih par desetletij rušili in gradili  stavbe, če imajo življensko dobo lahko več sto let? Kvalitetna gradnja se nam na kratki in še posebej na dolgi rok zelo izplača. Vedno bolj sem prepričan, da le kvalitetno zgrajena hiša tekom let vedno bolj pridobiva na vrednosti. Kvaliteta je tisto kar manjka večini izdelkov sodobne potrošniške družbe. Taki izdelki so največ vredni ko so novi. Takoj zatem začnejo izgubljati. Če imamo dovolj denarja jih čimprej zamenjamo in si kupimo nove. Narava seveda tako ne funkcionira in tak način seveda ne pelje nikamor drugam, kot da se bomo zadušili v svojih lastnih smeteh. Zato so danes proizvedeni izdelki (prvič v zgodovini človeštva) v bistvu smeti. Naravna gradnja kot jo jaz razumem in za katero stojim je popolno nasprotje tega. Kvalitetni izdelek se prav tako stara kot nekvalitetni, samo, da zdrži neprimerno več, ter da z leti in s človeško uporabo le še pridobiva na duhu. Kvalitetne stvari nekako okamenijo v času in se skoraj nehajo spreminjati. Mislim na primer na 900 let staro brunarico na Norveškem. Glede na to, da je vse kar je življenje, lahko dojemamo tako bivališče tudi kot staro modro bitje, ki je videlo in doživelo že marsikaj…

projektiranje, pzi, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravni materiali, eko, bio, eko gradnja, bio gradnja, narava, holistična gradnja, holistična arhitektura, arhitektura, zelena gradnja, zelena arhitektura, bivanje, zdravo bivanje, bivanje prihodnosti, trajnostni razvoj, stavbarstvo, hiša, permakultura, biodinamika, mala bivalna celica, hišica na drevesu, uta, lesena hišica, hiška, premična hiša, hiša na kolesih, premična hiška, zemljanka, hišica pod zemljo, skorjevka, starodobno zavetišče, indijanski tipi, jurta, mongolska jurta, jurta, srednjeveška koliba, prazgodovinska koliba, kamen, kamnita gradnja, kamniti zid, kamnit zid, gradnja s kamnom, gradnja, kamnita bivališča, kamnita hiša, hiša iz kamna, suhozid, naravna gradnja cordwood, les , kosi lesa, olupljen les, vezivo, lesena hiša, lesena gradnja, hiša iz lesa lesena gradnja, les, brunarica, bruno, bruna, konstrukcijski les, leseni okvir, lesni stik, lepljen les, skeletna gradnja, lesena hiša, hiša iz lesa cob, zbita zemlja, ilovica, glina, rammed earth, butana hiša, butana zemlja, butanca, lesena nosilna konstrukcija, slamnate bale, ilovica slama, slama, ilovica, slamnata bala, bala samonosna slamnata konstrukcija, slamnate bale, ilovica slama, slama, slamnata bala, bala konopljina gradnja, konopljin pezdir, konoplja, konopljin beton, gradnja iz konoplje načrt, arhitekt, gradbeno dovoljenje, projekt, projektiranje, Peter Rijavec, Peter Rijavec arhitekt, arhitekt naravna gradnja, naravnahiska, naravna hiska

Primer tlorisa za zelo zahteven objekt. Nivo obdelave PZI.

Smo pa dandanes, četudi se dejstev glede kvalitete zavedamo, mnogokrat prisiljeni (ali je to samo izgovor), da posegamo po nekvalitetnih izdelkih. Tako namesto, da bi že prvič kupili ali naročili pri mizarju npr. kvaliteten stol in potem na kvalitetnem stolu sedeli celo življenje (ne ves čas), kupimo prvič nekvalitetnega, drugič spet itd. Nikoli ni sredstev za kvalitetnega. Tako tekom življenja sedimo na slabem, nezdravem stolu, ter kupimo na primer pet stolov, kar nas pride dražje od enega kvalitetnega.  Zanamcem pa ne pustimo ničesar, razen smeti in skrbi, kaj naj sedaj z vsemi temi strupi in uničeno naravo… Splača se raje vzeti malo, pa to kvalitetno. Tega se vedno bolj zavedam. Namesto, da kupimo novo, lahko obnovimo kar že imamo…

hiša iz slame, prerez, hiša iz slamnatih bal, slamnate bale, detajli, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materialinate bale, detajli, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer detajlnega prereza naravne gradnje (samonosna slamnata konstrukcija na lesenih pilotih)

Naravni materiali pri gradnji so zelo hvaležni in “delali” bodo za nas lahko vrsto let. Morajo pa biti pravilno vgrajeni. Gradnja z naravnimi materiali zahteva ogromno znanja o materialih in njihovi pravilni vgradnji. Nepravilno vgrajen material, začne lahko hitro ali šele čez čas opozarjati na to, da nekaj ne štima. Včasih je bilo to znanje vse prisotno v družbi in se je prenašalo iz roda v rod. Takrat PZI-ji niso bili potrebni. Danes je težko najti človeka, ki to obvlada. Vedeti moramo še to, da se danes gradijo stavbe z drugačnimi bivalnimi karakteristikami (notranja temperatura v prostorih, toplotna izolativnost, zrakotesnost, velikosti prostorov in okenskih odprtin, čistoča, čistost zraku, udobje…), kot včasih. Tako se lahko iz starega znanja učimo, medtem, ko razvijamo nove načine za nove dobe.

hiša iz slame, prerez, hiša iz slamnatih bal, slamnate bale, detajli, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Fasadni pas hiše iz slamnatih bal narejen po najnovejših dognanjih v naravni gradnji. Tak detajlni izris omogoča preverbo za pravilno vgradnjo že na papirju (konstrukcijska trdnost, rešitev toplotnih mostov, ustrezni vrstni red materialov, potrebno zračenje in sušenje naravnih materialov, preprečevanje kondenzacije…)

Pri izdelavi PZI imamo torej prostor in čas, da posamezne podrobne načrte, elaborate… uskladimo med seboj, da skupaj tvorijo resnično optimalno harmonično celoto. S premislekom in sodelovanjem s strokovnjakom v času projektiranja, privarčujemo pozneje pri količinah potrebnega materiala za gradnjo, saj se dimenzije in količine materialov optimirajo in sodelujejo med seboj. Privarčujemo tudi pri hitrosti in enostavnosti same gradnje, saj že med projektiranjem izberemo investitorju najbližji sistem gradnje… Pozneje lahko bistveno privarčujemo pri ogrevanju in hlajenju stavbe. Izognemo se napakam.

PZI je zadnji stadij projektiranja pred gradnjo, ki ga dela projektant. Nekateri izvajalci (tesar, mizar…), si po potrebi izdelajo še delavniške načrte. To so načrti, kot jih potrebujejo sami, prilagojeni njihovemu konkretnemu načinu dela…, da stvar lažje izvedejo, zgradijo.

lesena hiša, spodbijanca, prerez, hiša iz naravnih materialov, arhitekt, načrt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer detajlnega fasadnega pasu za enostanovanjsko hišo grajeno na način “spodbijanca”

Arhitekt (odgovorni vodja projekta) pove kateri načrti so obvezni za PZI. Naročnik poleg obveznih načrtov lahko naroči tudi dodatne, kot npr. Načrt krajinske arhitekture. PZI sestavljajo naslednji načrti in izkazi:

1 Načrt arhitekture (vodenje projekta in usklajevanje med posameznimi načrti)
1.1 Podrobni načrti M 1:50
1.2 Detajli, fasadni pasovi M 1:20, 1:25
1.3 Načrt notranje opreme (opcija)
1.4 Načrt razsvetljave (opcija)
2 Načrt s področja gradbeništva
2.1 Načrt gradbenih konstrukcij (statika, pozicije in dimenzije konstrukcijskih elementov)
2.2 Zunanja ureditev in odvodnjavanje
2.3 Kanalizacija in priključek fekalne kanalizacije
2.4 Vodovodni priključek in hidrantno omrežje
3 Načrt s področja elektrotehnike (določi in sprojektira se električne instalacijo v objektu: el. omarica, vtičnice, stikala…)
4 Načrt strojnih instalacij in strojne opreme (določi in sprojektira se sistem ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, vodovoda, kanalizacije, ostalih instalacij v objektu)
5 Načrt s področja tehnologije (je redko potreben)

6 Načrt s področja požarne varnosti

7 Načrt s področja geotehnologije in rudarstva (geomehansko poročilo se izdela, da se lahko ustrezno načrtuje temelje zgradbe)

8 Načrt s področja geodezije (geodetski načrt se izdela ponavadi že čisto na začetku, v okviru izdelave idejne zasnove, “uradno” pa je del PZI projekta).

9 Načrt prometnega inženirstva (je redko potreben)

10 Načrt krajinske arhitekture (tehnična in zasaditvena ureditev zelenih in drugih zunanjih površin)

*vsi navedeni načrti vsebujejo tudi izdelane popise materiala in del
* Smiselno in po potrebi se lahko dodajo dodatne postavke, vključijo dodatni strokovnjaki (permakulturni načrtovalci, …)
Za enostanovanjske objekte se najpogosteje od zgornjih točk sprojektira točke: 1, 2, 3, 4, 6, 7, 8.

Izkazi kot del PZI:

  1. izkaz požarne varnosti
  2. izkaz toplotnih karakteristik stavbe
  3. izkaz zaščite pred hrupom
  4. izkaz energijskih karakteristik prezračevanja stavbe

Pred gradnjo Izvajalec naroči tudi izdelavo Varnostnega načrta

hiša iz slame, slamnate bale, hiša, prerez, detajl, načrt,naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Fasadni pas hiše iz slamnatih bal s prezračevanimi betonskimi pasovnimi temelji.

Instalacije

/ peterrijavec

Instalacije v stavbi v grobem ločimo na elektro instalacije in strojne instalacije.

Elektro instalacije

Elektro instalacije predstavljajo najprej zunanji priključek stavbe na javno elektroenergetsko omrežje, če se stavba na njega priključuje. V primeru, da se ne, ima stavba lasten vir električne energije (fotovoltaika, vetrnice…) ali pa je brez električne energije. Elektroinstalacije predstavljajo potem še razvod električne energije po stavbi: razsvetljava, vtičnice, mrebitno električno stensko ali talno ogrevanje…. Če imamo v stavbi razne električne naprave (toplotna črpaka, električni štedilnik…), je potrebno tudi njih povezati v električno omrežje. Nekje je potrebno predvideti elektro omarico s števcem porabe. Lahko kot samostoječo nekje na parceli, ali pa vgrajeno v fasado objekta. Elektroomarica mora biti javno dostopna. Nekje v notranjosti objekta je potrebno vgraditi tudi omarico z varovalkami.

Ponavadi imamo v stavbi napetost 220 V. Življenje med pretirano električno napeljavo v hiši ni zdravo, zato se nekateri odločajo za uporabo le 12 V napetosti v hiši. Nekateri si poleg bivalne hiše zgradijo še manjšo lopo, v kateri imajo vse aparate, ki potrebujejo električno energijo. Tako živijo v prostoru brez električne napeljave. Priporočljivo je, da vsaj v spalnici nimamo električnih naprav, oz. čimmanj.

Električna napeljava je večinoma v obliki žic, obdanih z izolacijo iz umetne mase. Take žice se vodijo po prostorih v posebnih ceveh iz umetne mase. V naravni gradnji se uporabljajo mnogokrat zmerno gorljivi materiali (slama, les…), zato moramo izbrati ustrezne cevi (take, ki preprečuje vžig sosednjih materialov) po katerih vodimo električne žice. Elektroinstlacije se vodijo v stenah, stropu ali tlakih. Prostor za elektroinstalacije se pripravi glede na način gradnje.

Strojne instalacije

Strojnih instlalacij imamo lahko več vrst: vodovodne instalacije, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, kanalizacijske instalacije…

Vodovodne instalacije so lahko za toplo in hladno vodo, ki jo uporabljamo v kuhinji in kopalnici. Lahko imamo talno ali radiatorsko ogrevanje. Če je objekt priklopljen na javni vodovod ali na lasten izvir potrebujemo zunaji priključek na vir vode.

Ogrevanje ločimo na ogrevanje prostorov in ogrevanje vode, ki jo potem lahko uporabljamo tudi za ogrevanje prostorov. Ogrevanje prostorov uredimo lahko na veliko načinov. Pri naravni gradnji prevladuje peč na drva, ali pa raketna peč na drva (boljši izkoristek). Peč potrebuje dimnik za odvod dimov. Dimnik izberemo glede na peč (zidani dimnik iz šamotne opeke, lahki kovinski dimnik iz nerjevečaga jekla…). V primeru, da je vir ogrevanja toplotna črpalka, je vir energije elektrika. Možne so tudi kombinacije ogrevanja osrednjih prostorov v hiši z pečjo ali odprtim kaminom (naprimer v dnevnem prostoru), ter drugačno obliko ogrevanja sob (električno stensko ogrevanje, radiatorsko ogrevanje, talno ogrevanje). Vodo lahko ogrevamo na vse naštete načine, v primeru sonca lahko tudi s sončnimi kolektorji.

Pri naravni gradnji se ponavadi ne uporablja hlajenja, saj ni potrebno! Naravni materiali  in pametna zasnova hiše poskrbijo sami, s svojo izolativnostjo in sposobnostjo zadrževanja toplote, da nam v hiši ni nikoli prevroče.

Pri naravni gradnji tudi ni zaželjeno umetno prisilno prezračevanje, saj le to pomeni kopičenje strojnih instalacij in dovajanja svežega zunanjega zraka preko kovinski cevi in filtrov, kar nas ločuje od zunanjega okolja. Zračimo po potrebi. V primeru, da nimamo stalno odprtih oken ali vrat (zima, vročinski udar, obilne padavine z vetrom…), odpremo okna ali vrata (po možnosti navzkriž) min. 2x na dan po 5-10 min. Toliko, da se zamenja zrak. Pri takem zračenju izgubimo zelo malo toplote, saj je večina toplote shranjene v sami masi hiše in ne v zraku v hiši.

Kanalizacijo ločimo v grobem na fekalno kanalizacijo (odplake iz straniščne školjke, umazana odpadna voda…) in meteorno kanalizacijo (padavinska voda – dež). Objekt se na kanalizacijo priključuje, če je taka javna kanalizacija ob objektu že zgrajena  in, če si investitor to želi ali če je v to primoran z občinskim določilom. V kolikor taka javna kanalizacija ob objektu ni zgrajena, se meteorne vode vodi v ponikovalnico ali še bolje najprej v zbiralnik vode (ki jo potem lahko uporabimo za zalivanje vrta, splakovanje stranišč, pomivanje…) in višek v ponikovalnico. Ponikovalnico se enostavno zgradi v bližini objekta. Fekalne vode pa se lahko vodi v čistilno napravo, ki se jo postavi na parceli ali v nepretočno greznico. Pri naravni gradnji se vedno bolj uporablja ločeni sistem: suho kompostno stranišče za človeško blato, ter rastlinsko čistilno napravo za ostale odpadne vode. To je brez dvoma zadnji stadij tehnike, saj je taka rešitev najbolj trajnostna, enostavna in ekološka. Kompost se potem uporabi na vrtu, na katerem potem zrastejo rastline, ki jih pojemo in potem… Tako je krog sklenjen in vse ostane na parceli.