GRADNJA IZ KONOPLJE – gradnja/detajli

hiša iz konoplje, hiša iz konopljinega betona, naravna gradnja, hiša iz konoplje arhitekt, lesena hiša, gradnja z naravnimi materiali, naravna gradnja arhitekt

Gradnja iz konopljinega betona poteka tako, da najprej na temelje postavimo leseno nosilno konstrukcijo. Konstrukcija mora biti prilagojena poznejši vgradnji konopljinega betona.

konopljin pezdir, hiša iz konoplje, hiša iz konopljinega betona, naravna gradnja, hiša iz konoplje arhitekt, lesena hiša, gradnja z naravnimi materiali, naravna gradnja arhitekt

konopljin beton, hiša iz konoplje, hiša iz konopljinega betona, naravna gradnja, hiša iz konoplje arhitekt, lesena hiša, gradnja z naravnimi materiali, naravna gradnja arhitekt

Suh konopljin pezdir zmešamo s apnom z dodatki in vodo. Dobljeno zmes imenujemo konopljin beton – hempcrete po angleško. Konopljin beton potem vlijemo v začasni opaž. Ko je konopljin beton dovolj trd (po cca. 24h), opaže premaknemo navzgor in postopek ponovimo.

zid iz konoplje, hiša iz konoplje, hiša iz konopljinega betona, naravna gradnja, hiša iz konoplje arhitekt, lesena hiša, gradnja z naravnimi materiali, naravna gradnja arhitekt

Na tej in na spodnjih dveh fotografijah je viden konopljin beton po tem, ko smo opaž že odstranili. Tako s konopljinim betonom zalijemo leseno nosilno konstrukcijo in prostor med lesenimi konstrukcijskimi elementi.

hiša iz konoplje, hiša iz konopljinega betona, naravna gradnja, hiša iz konoplje arhitekt, lesena hiša, gradnja z naravnimi materiali, naravna gradnja arhitekthiša iz konoplje, hiša iz konopljinega betona, naravna gradnja, hiša iz konoplje arhitekt, lesena hiša, gradnja z naravnimi materiali, naravna gradnja arhitekt

omet iz konoplje, hiša iz konoplje, hiša iz konopljinega betona, naravna gradnja, hiša iz konoplje arhitekt,  lesena hiša, gradnja z naravnimi materiali, naravna gradnja arhitekt

Na zunanji strani steno iz konopljinega betona zaščitimo z apnenim ometom. Na notranji strani lahko izvedemo poljuben omet (apneni, konopljin, ilovnati), ali pa konopljino steno pustimo kar brez ometa.

hiša iz konoplje, hiša iz konopljinega betona, naravna gradnja, hiša iz konoplje arhitekt, lesena hiša, gradnja z naravnimi materiali, naravna gradnja arhitekt

Konopljin beton pa lahko nanašamo tudi z brizganjem. Na fotografiji je primer lesene nosilne konstrukcije s lojem trstike na notranji strani. Konopljin beton se je v tem primeru potem nanašal iz zunanje strani z brizganjem.

hiša iz konoplje, hiša iz konopljinega betona, naravna gradnja, hiša iz konoplje arhitekt,  lesena hiša, gradnja z naravnimi materiali, naravna gradnja arhitekt

Nanašanje konopljinega betona z brizganjem. V tem primeru se ga nanaša iz notranje strani.

hiša iz konoplje, hiša iz konopljinega betona, naravna gradnja, hiša iz konoplje arhitekt,  lesena hiša, gradnja z naravnimi materiali, naravna gradnja arhitekt

Z brizganjem nanešen konopljin beton v končni debelini stene na zunanji strani.

hiša iz konoplje, hiša iz konopljinega betona, naravna gradnja, hiša iz konoplje arhitekt, lesena hiša, gradnja z naravnimi materiali, naravna gradnja arhitekt

Primer gradnje po končanem nanašanju konopljinega betona. Na fotografiji je prva hiša narejena iz konopljinega betona v Sloveniji.

hiša iz konoplje, hiša iz konopljinega betona, naravna gradnja, hiša iz konoplje arhitekt,  lesena hiša, gradnja z naravnimi materiali, naravna gradnja arhitekt

Konopljijn beton lahko uporabimo tudi za toplotno izolacijo strehe.

hiša iz konoplje, hiša iz konopljinega betona, naravna gradnja, hiša iz konoplje arhitekt,  lesena hiša, gradnja z naravnimi materiali, naravna gradnja arhitekt

S konopljinim betonom lahko gradimo tudi tako, da najprej izdelamo zidake iz konopljinega betona, potem pa z zidaki zidamo zid, kot s klasično opeko.

konopljin beton, naravna gradnja, piramida, gradnja iz konoplje

Gradnja prve zgradbe iz konopljinega betona pri nas. Avtorja piramide pri Žalcu sta Henry Thompson in Borut Šket.

konopljin beton, naravna gradnja, piramida, gradnja iz konoplje

Mojster Henry Thompson iz Irske pri delu.

GRADNJA IZ KONOPLJE – interierji

Na naslednjih štirih fotografijah so vidni različni interierji hiš narejenih iz konopljinega betona. Na vseh fotografijah je vsaj na delu sten konopljin beton izveden kot viden. Dodatni notranji ometi niso potrebni, so pa možni. Lepo so vidni sloji konopljinega betona, kot so se vlivali v kalup. Konopljin beton, kjub imenu beton, deluje zelo toplo in pomirjujoče, za razliko od hladnega armiranega betona.

hiša iz konoplje, hiša iz konoplje interier, hiša iz konoplje oprema, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materialihiša iz konoplje, hiša iz konoplje interier, hiša iz konoplje oprema, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materialihiša iz konoplje, hiša iz konoplje interier, hiša iz konoplje oprema, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materialihiša iz konoplje, hiša iz konoplje interier, hiša iz konoplje oprema, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Naslednji dve fotografiji pa prikazujeta notranjost hiš, ki imata na notranji strani sten iz konopljinega betona tudi ilovnat omet. Ilovnat omet odlično “deluje” s konopljinim betonom. Tako imamo v prostoru blagodejni učinek konopljinega betona in ilovice hkrati.

hiša iz konoplje, hiša iz konoplje interier, hiša iz konoplje oprema, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materialihiša iz konoplje, hiša iz konoplje interier, hiša iz konoplje oprema, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

GRADNJA IZ KONOPLJE – primeri

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Hiša iz konopljinega betona – ZDA

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Prva pasivna hiša iz konopljinega betona na Irskem.

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Steno iz konopljinega betona lahko tudi pokrijemo s poljubno fasadno oblogo – les v tem primeru. Stena pa mora tudi po oblogi ohraniti dobro paroprepustnost.

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materialihiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

V krajih z malo padavinami, napušči niso potrebni.

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Zgornji dve fotografiji prikazujeta hišo iz Južne Afrike.

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Na zgornjih dveh fotografijah vidimo čudovito in preprosto hiško iz Avstralije. Narejena je iz recikliranih materialov in konopljinega betona.

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Zgornji dve fotografiji prikazujeta večstanovanjsko zgradbo narejeno iz konopljinega betona. Stavba je kvalitetno arhitekturno oblikovana.

Povezave

Brošura vam na 42 straneh predstavi sodobno naravno gradnjo, njene prednosti in slabosti, primere gradnje in končanih objektov… Avtor brošure: Peter Rijavec

NARAVNA GRADNJA – SPLOŠNO

  • Slovensko podjetje, ki ponuja prodajo naravnih materialov,  gradnjo iz slamnatih bal, izdelavo ometov…    Gnezdo.si
  • Pionir naravne gradnje v Sloveniji – Stojan Habjanič; bio gradnja, svetovanje…  stojan.oikia@siol.net
  • Naravni graditelj Miro Žitko; gradnja, izobraževanja…   razazia@gmail.com
  • Veliko o ekovaseh, naravnem načinu življenja, naravni gradnji… www.ekovas.si
  • Veliko vsega o naravni gradnji:    http://naturalhomes.org/
  • Še več vsega o naravni gradnji:    greenhomebuilding.com

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL

  • Slovensko podjetje, ki ponuja celovito gradnjo iz slamnatih bal:    snopje.si
  • Slovensko podjetje, ki ponuja celovito gradnjo iz slamnatih bal:    Gnezdo.si
  • Slovensko podjetje, ki ponuja celovito gradnjo iz slamnatih bal:    kmetija-veles.si
  • Slovensko podjetje, ki ponuja celovito gradnjo iz slamnatih bal:   mirabilis.si 
  • Slovensko podjetje, ki ponuja celovito gradnjo iz slamnatih bal:   golibar.com
  • Kristijan Zver – izobraževanje, izdelava interierjev:   http://www.naravnagradnja.com/
  • Nemško združenje za gradnjo iz slamnatih bal:    http://fasba.de/ 

LESENA GRADNJA

  • Slovensko podjetje, ki ponuja celovito gradnjo iz lesa:    lesoteka-hise.si
  • Slovensko podjetje, ki ponuja gradnjo brunaric iz slovenskega lesa:   brunaricaprojekt.com
  • Slovensko podjetje, ki ponuja gradnjo brunaric :   alplog.si

GRADNJA IZ KONOPLJE

KAMNITA GRADNJA

  • Gradnja iz kamna; Društvo Jugna, Istra:    zadravec.dejan@gmail.com
  • Gradnja iz kamna; Boris Čok:    boriscok.lokev@gmail.com

ZBITA ZEMLJA “COB”

KOSI LESA V MALTI “CORDWOOD”

OSTALO

 

Avaaz, akcije v svetu

Živijo,

za tiste, ki še niste člani skupine Avazz, bi vam rad povedal nekaj o njej. Skupina se na svetovnem nivoju bori za konkretne ljudi, živali, naravo. Skupina šteje vsako leto več članov. sedaj kot vidim nad 36 miljonov. Imajo tudi več miljonski proračun, izključno od izjemnih posameznikov. Tako lahko že več let dosegajo res impresivne in resne cilje, saj si lahko privoščijo tudi vrhunske odvetnike, medije, varovanje. Če hočete tudi vi prispevati, se lahko vpište na njihovi strani: http://www.avaaz.org

Z vpisom boste mogoče enkrat na mesec dobili predlog za podpis kakšne kampanije, ki jo izvajajo. Lahko jih pozneje podprete tudi finačno vendar ni nujno. Že samo s popdpisovanjem peticij, ki jih podpiše na miljone ljudi se izvaja pritisk in usmerja energija v konkretne cilje. Pri njih se mi dopade to, da se lotevajo najtežjih nalog na najvišjih nivojih, ter  da se lotevajo stvari, pri sami vzročnosti in ne samo potem ko je že prepozno.

Zadnjič so organizirali profesionalno varovanje (saj so jim grozili s smrtjo) in vse kar je bilo potrebno, da se je nekdo v Egiptu sestal z njihovim glavnim verskim voditeljem, ki bi edini s svojo moralno avtoriteto lahko preprečil pokol sto ljudi, ki so bili politično obsojeni. …Upam da je uspelo. Več o njihovih dosežkih, si lahko ogledati na njihovi strani. Take in podobne kampanije organizirajo razni ljudje po svetu. Če imate idejo za kampanijo, jo lahko preko njih zalaufate, mogoče vas podprejo.

Verjemem, da se bo preko takih skupin, ki delujejo od spodaj, torej, mi bomo to storili, zgodila preobrazba sveta, če se bo. Takih skupin je vedno več. Financiranje poteka preko donacij in crowdfundinga, kjer posamezniki direktno finaciramo konkretne akcije in kampanije. Že z malo denarja, se da doseči velike cilje, če je denar in energija pravilno usmerjen. Pričakovati da bo do preobrazbe prišlo z vrha (država, politika, ekonomija) je iluzorno, saj jim ni v interesu. Vrh se bo preobrazil zadnji in šele po tem ko bo masa, mi to storila. To se dogaja ZDAJ!

Power to the people!

Če kdo pozna še kakrkoli v zvezi s takimi in drugačnimi skupinami itd., naj javi. Me zanima.

lepo poletje
Peter

 

PZI

Zakaj naročiti PZI (projekt za izvedbo), poleg tega, da je zakonsko obvezen? V tej fazi (po pridobitvi Gradbenega dovoljenja) že vemo marsikaj o novem objektu in vemo tudi to, da ga takega kot smo ga sprojektirali v PGD lahko zgradimo. V tej fazi se zato posvetimo načrtom, ki bodo potrebni, da se bo objekt zgradil. Načeloma se v tej fazi vse, kar je bilo sprojektirano že v prejšnjih fazah  sprojektira, nariše v večjem merilu, torej bolj natančno. V mislih imamo sedaj  samo gradnjo in življenje objekta v naslednjih stoletjih (prej smo imeli bolj Upravno enoto), torej kaj konkretno bo potreboval izvajalec (mi sami v primeru  samogradnje) na gradbišču, da bo lahko uspešno zgradil objekt. Del PZI-ja so zato tudi popisi materiala in del, potrebnih za izgradnjo objekta. Razmišljamo torej o sami izvedbi, kako vse do najmanjše podrobnosti uskladiti med seboj. V PZI-ju določimo materiale in vrstni red slojev materialov v različnih delih objekta (stena, tla, strop, streha, predelna stena, …) Naslednji zelo pomemben del PZI-ja so detajli. Detajli so rešitev na papirju, kako se bodo najbolj kočljivi in ključni deli objekta izvedli. Če hočemo, da stvar funkcionira v resničnosti, mora v tem primeru prej že na papirju. Če gremo v gradnjo brez podrobnih načrtov in detajlov, bomo med samo gradnjo mnogokrat presenečeni. Saj če nismo ravno kot zelo redki geniji, ne moremo vsega iz glave predvideti že v naprej.  Taka napaka pri gradnji nas lahko drago stane. Tudi pri enostanovanjskih objektih lahko parkrat preseže ceno PZI-ja. Potem je potrebno improvizirati ali dele objekta rušiti in na novo graditi. Še huje je, če se narejene napake sploh ne zavemo in se posledice pojavijo šele pri uporabi objekta. Take napake je pogosto težko in drago sanirati, če je sploh v celoti možno.

Pustimo sedaj to. Kar hočem povedati je, da je pri naravni gradnji, še toliko bolj pomebno, da si dom zgradimo kvalitetno. Naj bo to arhitekt, zunanji svetovalec, izvajalec ali investitor sam, nekdo se mora v projekt poglobiti in stati za tem, da se izvede čimbolj kvalitetno. Nekoga, ki izbere naravno gradnjo za svoj dom dojemam, kot nekoga, ki vidi dlje od svoje trenutne neposredne koristi, mu je mar za širšo družbo in širši svet. Če bomo naravno gradnjo gradili nekvalitetno, potem nismo dosti boljši od aktualne gradnje. Slabo zgrajena stavba bo nudila slabo bivalno okolje njenim prebivalcem. Tako stavbo bo potrebno obnavljati oz. prekmalu rušiti. Čeprav pri naravni gradnji ni težav pri odpadkih, se moramo zavedati, da odgovorno delamo tudi z naravnimi materiali. Zakaj bi vsakih par desetletij rušili in gradili  stavbe, če imajo življensko dobo lahko več sto let? Kvalitetna gradnja se nam na kratki in še posebej na dolgi rok zelo izplača. Vedno bolj sem prepričan, da le kvalitetno zgrajena hiša tekom let vedno bolj pridobiva na vrednosti. Kvaliteta je tisto kar manjka večini izdelkov sodobne potrošniške družbe. Taki izdelki so največ vredni ko so novi. Takoj zatem začnejo izgubljati. Če imamo dovolj denarja jih čimprej zamenjamo in si kupimo nove. Narava seveda tako ne fukcionira in tak način seveda ne pelje nikamor drugam, kot da se bomo zadušili v svojih lastnih smeteh. Zato so danes proizvedeni izdelki (prvič v zgodovini človeštva) v bistvu smeti. Naravna gradnja kot jo jaz razumem in za katero stojim je popolno nasprotje tega. Kvalitetni izdelek se prav tako stara kot nekvalitetni, samo, da zdrži neprimerno več, ter da z leti in s človeško uporabo le še pridobiva na duhu. Kvalitetne stvari nekako okamenijo v času in se skoraj nehajo spreminjati. Mislim na primer na 900 let staro brunarico na Norveškem. Glede na to, da je vse kar je življenje, lahko dojemamo tako bivališče tudi kot staro modro bitje, ki je videlo in doživelo že marsikaj…

projektiranje, pzi, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravni materiali, eko, bio, eko gradnja, bio gradnja, narava, holistična gradnja, holistična arhitektura, arhitektura, zelena gradnja, zelena arhitektura, bivanje, zdravo bivanje, bivanje prihodnosti, trajnostni razvoj, stavbarstvo, hiša, permakultura, biodinamika, mala bivalna celica, hišica na drevesu, uta, lesena hišica, hiška, premična hiša, hiša na kolesih, premična hiška, zemljanka, hišica pod zemljo, skorjevka, starodobno zavetišče, indijanski tipi, jurta, mongolska jurta, jurta, srednjeveška koliba, prazgodovinska koliba, kamen, kamnita gradnja, kamniti zid, kamnit zid, gradnja s kamnom, gradnja, kamnita bivališča, kamnita hiša, hiša iz kamna, suhozid, naravna gradnja cordwood, les , kosi lesa, olupljen les, vezivo, lesena hiša, lesena gradnja, hiša iz lesa lesena gradnja, les, brunarica, bruno, bruna, konstrukcijski les, leseni okvir, lesni stik, lepljen les, skeletna gradnja, lesena hiša, hiša iz lesa cob, zbita zemlja, ilovica, glina, rammed earth, butana hiša, butana zemlja, butanca, lesena nosilna konstrukcija, slamnate bale, ilovica slama, slama, ilovica, slamnata bala, bala samonosna slamnata konstrukcija, slamnate bale, ilovica slama, slama, slamnata bala, bala konopljina gradnja, konopljin pezdir, konoplja, konopljin beton, gradnja iz konoplje načrt, arhitekt, gradbeno dovoljenje, projekt, projektiranje, Peter Rijavec, Peter Rijavec arhitekt, arhitekt naravna gradnja, naravnahiska, naravna hiska

Primer tlorisa za zelo zahteven objekt. Nivo obdelave PZI.

Smo pa dandanes, četudi se dejstev glede kvalitete zavedamo, mnogokrat prisiljeni (ali je to samo izgovor), da posegamo po nekvalitetnih izdelkih. Tako namesto, da bi že prvič kupili ali naročili pri mizarju npr. kvaliteten stol in potem na kvalitetnem stolu sedeli celo živjenje (ne ves čas), kupimo prvič nekvalitetnega, drugič spet itd. Nikoli ni sredstev za kvalitetnega. Tako tekom življenja sedimo na slabem, nezdravem stolu, ter kupimo naprimer pet stolov, kar nas pride dražje od enega kvalitetnega.  Zanamcem pa ne pustimo ničesar, razen smeti in skrbi, kaj naj sedaj z vsemi temi strupi in uničeno naravo… Splača se raje vzeti malo, pa to kvalitetno. Tega se vedno bolj zavedam. Namesto, da kupimo novo, lahko obnovimo kar že imamo…

hiša iz slame, prerez, hiša iz slamnatih bal, slamnate bale, detajli, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materialinate bale, detajli, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer detajlnega prereza naravne gradnje (samonosna slamnata konstrukcija na lesenih pilotih)

Naravni materiali pri gradnji so zelo hvaležni in “delali” bodo za nas lahko vrsto let. Morajo pa biti pravilno vgrajeni. Gradnja z naravnimi materiali zahteva ogromno znanja o materialih in njihovi pravilni vgradnji. Nepravilno vgrajen material, začne lahko hitro ali šele čez čas opozarjati na to, da nekaj ne štima. Včasih je bilo to znanje vse prisotno v družbi in se je prenašalo iz roda v rod. Takrat PZI-ji niso bili potrebni. Danes je težko najti človeka, ki to obvlada. Vedeti moramo še to, da se danes gradijo stavbe z drugačnimi bivalnimi karakteristikami (notranja temeperatura v prostorih, toplotna izolativnost, zrakotesnost, velikosti prostorov in okenskih odprtin, čistoča, čistost zraku, udobje…), kot včasih. Tako se lahko iz starega znanja učimo, medtem, ko razvijamo nove načine za nove dobe.

hiša iz slame, prerez, hiša iz slamnatih bal, slamnate bale, detajli, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Fasadni pas hiše iz slamnatih bal narejen po najnovejših dognanjih v naravni gradnji. Tak detajlni izris omogoča preverbo za pravilno vgradnjo že na papirju (konstrukcijska trdnost, rešitev toplotnih mostov, ustrezni vrstni red materialov, potrebno zračenje in sušenje naravnih materialov, preprečevanje kondenzacije…)

Pri izdelavi PZI imamo torej prostor in čas, da posamezne podrobne načrte, elaborate… uskladimo med seboj, da skupaj tvorijo resnično optimalno harmonično celoto. S premislekom in sodelovanjem s strokovnjakom v času projektiranja, privarčujemo pozneje pri količinah potrebnega materiala za gradnjo, saj se dimenzije in količine materialov optimirajo in sodelujejo med seboj. Privarčujemo tudi pri hitrosti in enostavnosti same gradnje, saj že med projektiranjem izberemo investitorju najbližji sistem gradnje… Pozneje lahko bistveno privarčujemo pri ogrevanju in hlajenju stavbe. Izognemo se napakam.

PZI je zadnji stadij projektiranja pred gradnjo, ki ga dela projektant. Nekateri izvajalci (tesar, mizar…), si po potrebi izdelajo še delavniške načrte. To so načrti, kot jih potrebujejo sami, prilagojeni njihovemu konktretnemu načinu dela…, da stvar lažje izvedejo, zgradijo.

lesena hiša, spodbijanca, prerez, hiša iz naravnih materialov, arhitekt, načrt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer detajlnega fasadnega pasu za enostanovanjsko hišo grajeno na način “spodbijanca”

Skratka, kot investitor morate izbrati:
– ali stvari poznate sami in boste sami zanje odgovorni
– ali projektiranje in/ali gradnjo prepustite strokovnjaku

Arhitekt (odgovorni vodja projekta) pove katere postavke-načrti so obvezne (odvisno od projekta) za PZI. Naročnik poleg obveznih postavk dobi tisto kar želi (za enodružinsko hišo niso obvezne vse postavke). PZI razdelimo na te postavke:
0 Vodilna mapa (vodenje projekta in usklajevanje med posameznimi načrti)
1 Načrt arhitekture
1.1 Podrobni načrti M 1:50
1.2 Detajli, fasadni pasovi M 1:20, 1:25
1.3 Načrt notranje opreme
1.4 Načrt razsvetljave
2 Načrt krajinske arhitekture (tehnična in zasaditvena ureditev zelenih in drugih zunanjih površin)
3 Načrt gradbenih konstrukcij
3.1 Načrt gradbenih konstrukcij (statika, pozicije in dimenzije konstrukcijskih elementov)
3.2 Zunanja ureditev in odvodnjavanje
3.3 Kanalizacija in priključek fekalne kanalizacije
3.4 Vodovodni priključek in hidrantno omrežje
4 Načrt električnih instalacij in električne opreme (določi in sprojektira se električne instalacijo v objektu: el. omarica, vtičnice, stikala…)
5 Načrt strojnih instalacij in strojne opreme (določi in sprojektira se sistem ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, vodovoda, kanalizacije, ostalih instalacij v objektu)
6 Načrt telekomunikacij (v kolikor je objekt zahteven glede tega)
Elaborat: Varnostni načrt (obvezen del PZI)
Elaborat: Gradbena fizika (določi se sestave konstrukcij. Izračuna se potrebno izolacijo in moč ogrevanja glede na konkreten projekt, predvidi se termično maso v objektu, ki smiselno deluje v povezavi s sončnim ogrevanjem skozi okna in dodatnim ogrevanjem. Izračuna se toplotni zamik stavbe. Toplotni zamik pomeni da stavba odvečno toploto, ki jo akumulira čez dan sprosti v okolje ponoči in ne čez dan, ker  bi se v tem primeru vročina podvajala…)
*vse navedene postavke vsebujejo tudi izdelane popise materiala in del
* geomehansko poročilo se naroči  v kolikor statik to zahteva.
* Smiselno in po potrebi se lahko dodajo dodatne postavke, vključijo dodatni strokovnjaki (permakulturni načrtovalci, …)
Za enostanovanjske objekte se najpogosteje od zgornjih točk sprojektira točke: 1.1, 1.2, 3.1, 4, 5. Priporočljivo je tudi elaborat Gradbene fizike.

hiša iz slame, slamnate bale, hiša, prerez, detajl, načrt,naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Fasadni pas hiše iz slamnatih bal s prezračevanimi betonskimi pasovnimi temelji.

Instalacije

Instalacije v stavbi v grobem ločimo na elektro instalacije in strojne instalacije.

Elektro instalacije

Elektro instalacije predstavljajo najprej zunanji priključek stavbe na javno elektroenergetsko omrežje, če se stavba na njega priključuje. V primeru, da se ne, ima stavba lasten vir električne energije (fotovoltaika, vetrnice…) ali pa je brez električne energije. Elektroinstalacije predstavljajo potem še razvod električne energije po stavbi: razsvetljava, vtičnice, mrebitno električno stensko ali talno ogrevanje…. Če imamo v stavbi razne električne naprave (toplotna črpaka, električni štedilnik…), je potrebno tudi njih povezati v električno omrežje. Nekje je potrebno predvideti elektro omarico s števcem porabe. Lahko kot samostoječo nekje na parceli, ali pa vgrajeno v fasado objekta. Elektroomarica mora biti javno dostopna. Nekje v notranjosti objekta je potrebno vgraditi tudi omarico z varovalkami.

Ponavadi imamo v stavbi napetost 220 V. Življenje med pretirano električno napeljavo v hiši ni zdravo, zato se nekateri odločajo za uporabo le 12 V napetosti v hiši. Nekateri si poleg bivalne hiše zgradijo še manjšo lopo, v kateri imajo vse aparate, ki potrebujejo električno energijo. Tako živijo v prostoru brez električne napeljave. Priporočljivo je, da vsaj v spalnici nimamo električnih naprav, oz. čimmanj.

Električna napeljava je večinoma v obliki žic, obdanih z izolacijo iz umetne mase. Take žice se vodijo po prostorih v posebnih ceveh iz umetne mase. V naravni gradnji se uporabljajo mnogokrat zmerno gorljivi materiali (slama, les…), zato moramo izbrati ustrezne cevi (take, ki preprečuje vžig sosednjih materialov) po katerih vodimo električne žice. Elektroinstlacije se vodijo v stenah, stropu ali tlakih. Prostor za elektroinstalacije se pripravi glede na način gradnje.

Strojne instalacije

Strojnih instlalacij imamo lahko več vrst: vodovodne instalacije, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, kanalizacijske instalacije…

Vodovodne instalacije so lahko za toplo in hladno vodo, ki jo uporabljamo v kuhinji in kopalnici. Lahko imamo talno ali radiatorsko ogrevanje. Če je objekt priklopljen na javni vodovod ali na lasten izvir potrebujemo zunaji priključek na vir vode.

Ogrevanje ločimo na ogrevanje prostorov in ogrevanje vode, ki jo potem lahko uporabljamo tudi za ogrevanje prostorov. Ogrevanje prostorov uredimo lahko na veliko načinov. Pri naravni gradnji prevladuje peč na drva, ali pa raketna peč na drva (boljši izkoristek). Peč potrebuje dimnik za odvod dimov. Dimnik izberemo glede na peč (zidani dimnik iz šamotne opeke, lahki kovinski dimnik iz nerjevečaga jekla…). V primeru, da je vir ogrevanja toplotna črpalka, je vir energije elektrika. Možne so tudi kombinacije ogrevanja osrednjih prostorov v hiši z pečjo ali odprtim kaminom (naprimer v dnevnem prostoru), ter drugačno obliko ogrevanja sob (električno stensko ogrevanje, radiatorsko ogrevanje, talno ogrevanje). Vodo lahko ogrevamo na vse naštete načine, v primeru sonca lahko tudi s sončnimi kolektorji.

Pri naravni gradnji se ponavadi ne uporablja hlajenja, saj ni potrebno! Naravni materiali  in pametna zasnova hiše poskrbijo sami, s svojo izolativnostjo in sposobnostjo zadrževanja toplote, da nam v hiši ni nikoli prevroče.

Pri naravni gradnji tudi ni zaželjeno umetno prisilno prezračevanje, saj le to pomeni kopičenje strojnih instalacij in dovajanja svežega zunanjega zraka preko kovinski cevi in filtrov, kar nas ločuje od zunanjega okolja. Zračimo po potrebi. V primeru, da nimamo stalno odprtih oken ali vrat (zima, vročinski udar, obilne padavine z vetrom…), odpremo okna ali vrata (po možnosti navzkriž) min. 2x na dan po 5-10 min. Toliko, da se zamenja zrak. Pri takem zračenju izgubimo zelo malo toplote, saj je večina toplote shranjene v sami masi hiše in ne v zraku v hiši.

Kanalizacijo ločimo v grobem na fekalno kanalizacijo (odplake iz straniščne školjke, umazana odpadna voda…) in meteorno kanalizacijo (padavinska voda – dež). Objekt se na kanalizacijo priključuje, če je taka javna kanalizacija ob objektu že zgrajena  in, če si investitor to želi ali če je v to primoran z občinskim določilom. V kolikor taka javna kanalizacija ob objektu ni zgrajena, se meteorne vode vodi v ponikovalnico ali še bolje najprej v zbiralnik vode (ki jo potem lahko uporabimo za zalivanje vrta, splakovanje stranišč, pomivanje…) in višek v ponikovalnico. Ponikovalnico se enostavno zgradi v bližini objekta. Fekalne vode pa se lahko vodi v čistilno napravo, ki se jo postavi na parceli ali v nepretočno greznico. Pri naravni gradnji se vedno bolj uporablja ločeni sistem: suho kompostno stranišče za človeško blato, ter rastlinsko čistilno napravo za ostale odpadne vode. To je brez dvoma zadnji stadij tehnike, saj je taka rešitev najbolj trajnostna, enostavna in ekološka. Kompost se potem uporabi na vrtu, na katerem potem zrastejo rastline, ki jih pojemo in potem… Tako je krog sklenjen in vse ostane na parceli.