PZI

Zakaj naročiti PZI (projekt za izvedbo), poleg tega, da je zakonsko obvezen? V tej fazi (po pridobitvi Gradbenega dovoljenja) že vemo marsikaj o novem objektu in vemo tudi to, da ga takega kot smo ga sprojektirali v PGD lahko zgradimo. V tej fazi se zato posvetimo načrtom, ki bodo potrebni, da se bo objekt zgradil. Načeloma se v tej fazi vse, kar je bilo sprojektirano že v prejšnjih fazah  sprojektira, nariše v večjem merilu, torej bolj natančno. V mislih imamo sedaj  samo gradnjo in življenje objekta v naslednjih stoletjih (prej smo imeli bolj Upravno enoto), torej kaj konkretno bo potreboval izvajalec (mi sami v primeru  samogradnje) na gradbišču, da bo lahko uspešno zgradil objekt. Del PZI-ja so zato tudi popisi materiala in del, potrebnih za izgradnjo objekta. Razmišljamo torej o sami izvedbi, kako vse do najmanjše podrobnosti uskladiti med seboj. V PZI-ju določimo materiale in vrstni red slojev materialov v različnih delih objekta (stena, tla, strop, streha, predelna stena, …) Naslednji zelo pomemben del PZI-ja so detajli. Detajli so rešitev na papirju, kako se bodo najbolj kočljivi in ključni deli objekta izvedli. Če hočemo, da stvar funkcionira v resničnosti, mora v tem primeru prej že na papirju. Če gremo v gradnjo brez podrobnih načrtov in detajlov, bomo med samo gradnjo mnogokrat presenečeni. Saj če nismo ravno kot zelo redki geniji, ne moremo vsega iz glave predvideti že v naprej.  Taka napaka pri gradnji nas lahko drago stane. Tudi pri enostanovanjskih objektih lahko parkrat preseže ceno PZI-ja. Potem je potrebno improvizirati ali dele objekta rušiti in na novo graditi. Še huje je, če se narejene napake sploh ne zavemo in se posledice pojavijo šele pri uporabi objekta. Take napake je pogosto težko in drago sanirati, če je sploh v celoti možno.

Pustimo sedaj to. Kar hočem povedati je, da je pri naravni gradnji, še toliko bolj pomebno, da si dom zgradimo kvalitetno. Naj bo to arhitekt, zunanji svetovalec, izvajalec ali investitor sam, nekdo se mora v projekt poglobiti in stati za tem, da se izvede čimbolj kvalitetno. Nekoga, ki izbere naravno gradnjo za svoj dom dojemam, kot nekoga, ki vidi dlje od svoje trenutne neposredne koristi, mu je mar za širšo družbo in širši svet. Če bomo naravno gradnjo gradili nekvalitetno, potem nismo dosti boljši od aktualne gradnje. Slabo zgrajena stavba bo nudila slabo bivalno okolje njenim prebivalcem. Tako stavbo bo potrebno obnavljati oz. prekmalu rušiti. Čeprav pri naravni gradnji ni težav pri odpadkih, se moramo zavedati, da odgovorno delamo tudi z naravnimi materiali. Zakaj bi vsakih par desetletij rušili in gradili  stavbe, če imajo življensko dobo lahko več sto let? Kvalitetna gradnja se nam na kratki in še posebej na dolgi rok zelo izplača. Vedno bolj sem prepričan, da le kvalitetno zgrajena hiša tekom let vedno bolj pridobiva na vrednosti. Kvaliteta je tisto kar manjka večini izdelkov sodobne potrošniške družbe. Taki izdelki so največ vredni ko so novi. Takoj zatem začnejo izgubljati. Če imamo dovolj denarja jih čimprej zamenjamo in si kupimo nove. Narava seveda tako ne fukcionira in tak način seveda ne pelje nikamor drugam, kot da se bomo zadušili v svojih lastnih smeteh. Zato so danes proizvedeni izdelki (prvič v zgodovini človeštva) v bistvu smeti. Naravna gradnja kot jo jaz razumem in za katero stojim je popolno nasprotje tega. Kvalitetni izdelek se prav tako stara kot nekvalitetni, samo, da zdrži neprimerno več, ter da z leti in s človeško uporabo le še pridobiva na duhu. Kvalitetne stvari nekako okamenijo v času in se skoraj nehajo spreminjati. Mislim na primer na 900 let staro brunarico na Norveškem. Glede na to, da je vse kar je življenje, lahko dojemamo tako bivališče tudi kot staro modro bitje, ki je videlo in doživelo že marsikaj…

projektiranje, pzi, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravni materiali, eko, bio, eko gradnja, bio gradnja, narava, holistična gradnja, holistična arhitektura, arhitektura, zelena gradnja, zelena arhitektura, bivanje, zdravo bivanje, bivanje prihodnosti, trajnostni razvoj, stavbarstvo, hiša, permakultura, biodinamika, mala bivalna celica, hišica na drevesu, uta, lesena hišica, hiška, premična hiša, hiša na kolesih, premična hiška, zemljanka, hišica pod zemljo, skorjevka, starodobno zavetišče, indijanski tipi, jurta, mongolska jurta, jurta, srednjeveška koliba, prazgodovinska koliba, kamen, kamnita gradnja, kamniti zid, kamnit zid, gradnja s kamnom, gradnja, kamnita bivališča, kamnita hiša, hiša iz kamna, suhozid, naravna gradnja cordwood, les , kosi lesa, olupljen les, vezivo, lesena hiša, lesena gradnja, hiša iz lesa lesena gradnja, les, brunarica, bruno, bruna, konstrukcijski les, leseni okvir, lesni stik, lepljen les, skeletna gradnja, lesena hiša, hiša iz lesa cob, zbita zemlja, ilovica, glina, rammed earth, butana hiša, butana zemlja, butanca, lesena nosilna konstrukcija, slamnate bale, ilovica slama, slama, ilovica, slamnata bala, bala samonosna slamnata konstrukcija, slamnate bale, ilovica slama, slama, slamnata bala, bala konopljina gradnja, konopljin pezdir, konoplja, konopljin beton, gradnja iz konoplje načrt, arhitekt, gradbeno dovoljenje, projekt, projektiranje, Peter Rijavec, Peter Rijavec arhitekt, arhitekt naravna gradnja, naravnahiska, naravna hiska

Primer tlorisa za zelo zahteven objekt. Nivo obdelave PZI.

Smo pa dandanes, četudi se dejstev glede kvalitete zavedamo, mnogokrat prisiljeni (ali je to samo izgovor), da posegamo po nekvalitetnih izdelkih. Tako namesto, da bi že prvič kupili ali naročili pri mizarju npr. kvaliteten stol in potem na kvalitetnem stolu sedeli celo živjenje (ne ves čas), kupimo prvič nekvalitetnega, drugič spet itd. Nikoli ni sredstev za kvalitetnega. Tako tekom življenja sedimo na slabem, nezdravem stolu, ter kupimo naprimer pet stolov, kar nas pride dražje od enega kvalitetnega.  Zanamcem pa ne pustimo ničesar, razen smeti in skrbi, kaj naj sedaj z vsemi temi strupi in uničeno naravo… Splača se raje vzeti malo, pa to kvalitetno. Tega se vedno bolj zavedam. Namesto, da kupimo novo, lahko obnovimo kar že imamo…

hiša iz slame, prerez, hiša iz slamnatih bal, slamnate bale, detajli, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materialinate bale, detajli, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer detajlnega prereza naravne gradnje (samonosna slamnata konstrukcija na lesenih pilotih)

Naravni materiali pri gradnji so zelo hvaležni in “delali” bodo za nas lahko vrsto let. Morajo pa biti pravilno vgrajeni. Gradnja z naravnimi materiali zahteva ogromno znanja o materialih in njihovi pravilni vgradnji. Nepravilno vgrajen material, začne lahko hitro ali šele čez čas opozarjati na to, da nekaj ne štima. Včasih je bilo to znanje vse prisotno v družbi in se je prenašalo iz roda v rod. Takrat PZI-ji niso bili potrebni. Danes je težko najti človeka, ki to obvlada. Vedeti moramo še to, da se danes gradijo stavbe z drugačnimi bivalnimi karakteristikami (notranja temeperatura v prostorih, toplotna izolativnost, zrakotesnost, velikosti prostorov in okenskih odprtin, čistoča, čistost zraku, udobje…), kot včasih. Tako se lahko iz starega znanja učimo, medtem, ko razvijamo nove načine za nove dobe.

hiša iz slame, prerez, hiša iz slamnatih bal, slamnate bale, detajli, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Fasadni pas hiše iz slamnatih bal narejen po najnovejših dognanjih v naravni gradnji. Tak detajlni izris omogoča preverbo za pravilno vgradnjo že na papirju (konstrukcijska trdnost, rešitev toplotnih mostov, ustrezni vrstni red materialov, potrebno zračenje in sušenje naravnih materialov, preprečevanje kondenzacije…)

Pri izdelavi PZI imamo torej prostor in čas, da posamezne podrobne načrte, elaborate… uskladimo med seboj, da skupaj tvorijo resnično optimalno harmonično celoto. S premislekom in sodelovanjem s strokovnjakom v času projektiranja, privarčujemo pozneje pri količinah potrebnega materiala za gradnjo, saj se dimenzije in količine materialov optimirajo in sodelujejo med seboj. Privarčujemo tudi pri hitrosti in enostavnosti same gradnje, saj že med projektiranjem izberemo investitorju najbližji sistem gradnje… Pozneje lahko bistveno privarčujemo pri ogrevanju in hlajenju stavbe. Izognemo se napakam.

PZI je zadnji stadij projektiranja pred gradnjo, ki ga dela projektant. Nekateri izvajalci (tesar, mizar…), si po potrebi izdelajo še delavniške načrte. To so načrti, kot jih potrebujejo sami, prilagojeni njihovemu konktretnemu načinu dela…, da stvar lažje izvedejo, zgradijo.

lesena hiša, spodbijanca, prerez, hiša iz naravnih materialov, arhitekt, načrt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer detajlnega fasadnega pasu za enostanovanjsko hišo grajeno na način “spodbijanca”

Skratka, kot investitor morate izbrati:
– ali stvari poznate sami in boste sami zanje odgovorni
– ali projektiranje in/ali gradnjo prepustite strokovnjaku

Arhitekt (odgovorni vodja projekta) pove katere postavke-načrti so obvezne (odvisno od projekta) za PZI. Naročnik poleg obveznih postavk dobi tisto kar želi (za enodružinsko hišo niso obvezne vse postavke). PZI razdelimo na te postavke:
0 Vodilna mapa (vodenje projekta in usklajevanje med posameznimi načrti)
1 Načrt arhitekture
1.1 Podrobni načrti M 1:50
1.2 Detajli, fasadni pasovi M 1:20, 1:25
1.3 Načrt notranje opreme
1.4 Načrt razsvetljave
2 Načrt krajinske arhitekture (tehnična in zasaditvena ureditev zelenih in drugih zunanjih površin)
3 Načrt gradbenih konstrukcij
3.1 Načrt gradbenih konstrukcij (statika, pozicije in dimenzije konstrukcijskih elementov)
3.2 Zunanja ureditev in odvodnjavanje
3.3 Kanalizacija in priključek fekalne kanalizacije
3.4 Vodovodni priključek in hidrantno omrežje
4 Načrt električnih instalacij in električne opreme (določi in sprojektira se električne instalacijo v objektu: el. omarica, vtičnice, stikala…)
5 Načrt strojnih instalacij in strojne opreme (določi in sprojektira se sistem ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, vodovoda, kanalizacije, ostalih instalacij v objektu)
6 Načrt telekomunikacij (v kolikor je objekt zahteven glede tega)
Elaborat: Varnostni načrt (obvezen del PZI)
Elaborat: Gradbena fizika (določi se sestave konstrukcij. Izračuna se potrebno izolacijo in moč ogrevanja glede na konkreten projekt, predvidi se termično maso v objektu, ki smiselno deluje v povezavi s sončnim ogrevanjem skozi okna in dodatnim ogrevanjem. Izračuna se toplotni zamik stavbe. Toplotni zamik pomeni da stavba odvečno toploto, ki jo akumulira čez dan sprosti v okolje ponoči in ne čez dan, ker  bi se v tem primeru vročina podvajala…)
*vse navedene postavke vsebujejo tudi izdelane popise materiala in del
* geomehansko poročilo se naroči  v kolikor statik to zahteva.
* Smiselno in po potrebi se lahko dodajo dodatne postavke, vključijo dodatni strokovnjaki (permakulturni načrtovalci, …)
Za enostanovanjske objekte se najpogosteje od zgornjih točk sprojektira točke: 1.1, 1.2, 3.1, 4, 5. Priporočljivo je tudi elaborat Gradbene fizike.

hiša iz slame, slamnate bale, hiša, prerez, detajl, načrt,naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Fasadni pas hiše iz slamnatih bal s prezračevanimi betonskimi pasovnimi temelji.

PGD

PGD (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja) je namenjen temu kar piše že v naslovu, torej pridobitvi gradbenega dovoljenja. Narejen mora biti natančno tako kot določa zakon, da ga Upravna enota lahko potrdi in izda gradbeno dovoljenje. V Sloveniji je PGD zelo obremenjen z birokracijo. PGD je obsežen in mora vsebovati vrsto načrtov, opisov, elaboratov, izkazov, izjav… Zbornica ZAPS (Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije) ter mnogo arhitektov se trudimo preko vlade itd. sprejeti ustrezno zakonodajo, da bi se PGD bistveno poenostavil in tako tudi pocenil. Vse skupaj bi lahko obsegalo samo par listov. Sedaj gre večina arhitektovega časa v fazi projektiranja PGD v to, da zadosti vsem birokratskim zahtevam in zato ostane bolj malo časa za kvaliteten razvoj projekta samega (usklajevanje in razvoj  arhitekture in investitorjevih želja).

načrt, pgd, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, projektiranje hiše

Ureditvena situacija iz Vodilne mape

To je tudi razlog, da se vam kot investitorju ne izplača za PGD vztrajati pri najnižji ceni, saj bo to žal šlo na vaš račun, torej na račun kvalitete projekta. Birokratke nujnosti zahtevajo svoj čas in denar. Vaš projekt se žal začne šele potem, ko je to zagotovljeno.

Izkušnje in modrost pravijo, da preden se česarkoli lotimo (velja vsaj za bolj kompeksne, ne inpulzivne stvari), to najprej dobro premislimo. Ne samo razumsko, ampak tudi tako, da pustimo stvarem svoj čas, da se same postavijo na svoje mesto. Tako je tudi pri snovanju lastnega doma. To je proces, ki zahteva svoj čas in energijo. Če bomo iskali parcelo, šli skozi proces projektiranja (razvoja) in gradnje na silo, na hitro, potem nam bo to življenje in tudi novi dom vračalo v enaki meri nazaj. Saj vemo, da kar sejemo, to žanjemo. V takem domu, ne bomo našli miru. Dom je rezultat našega stanja/bitja med celotnim procesom projektiranja in gradnje.

načrt, pgd, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, projektiranje hiše

Situacija priključevanja na javno infrastrukturo iz Vodilne mape

Vidimo torej, da se že v fazi PGD izplača vzeti čas, da lahko s arhitektom pridemo do optimalne rešitve glede na dano lokacijo. Vsaka premišljena in pametna izbira v tej fazi vam zagotovo prinese velike pluse med samo gradnjo in še posebej v celotnem času  bivanja v novem domu. V tej fazi* se pogovarjamo o osnovnih  stvareh, kot:
– kaj si želite in o čem sanjate?
– umestitev hiše na parcelo (orientacija glede na strani neba, razgled, sosede…)
– zunanja ureditev (dostop, parkiranje, parkovne in  vrtne ureditve, peš poti, dostop s kolesom…)
– funkcionalna zasnova objekta (razpored prostorov, oblike prostorov, velikosti prostorov, notranja oprema, poti uporabnikov…)
– oblikovanje in zunanji izgled hiše
– uporabljeni materiali pri hiši itd…

*Še bolj osnovna faza kot PGD je IDZ (idejna zasnova), vendar jo za manjše objekte ne posebej izpostavljamo. Jo je pa potrebno narediti za pridobivanje projektnih pogojev. Ponavadi se vi kot naročnik s arhitektom zmenite kar za PGD. V tem primeru je IDZ že vsebovana v PGD.

tloris, hiša naravna gradnja, pgd, projekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali,

Tloris na nivoju obdelave PGD

Kaj vse mora trenutno vsebovati PGD za enostanovanjski objekt, (za zahtevnejše objekte je seveda vsebin še več) v Sloveniji:
0 Vodilna mapa
1 Načrt arhitekture
2 Načrt gradbenih konstrukcij (izjava)
2.1 Načrt rušitve obstoječih objektov (če je potrebno)
Elaborat: Geodetski načrt
Elaborat: Zasnova požarne varnosti
Elaborat: Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki (če je potrebno)
Elaborat: Elaborat gradbene fizike
Elaborat: Elaborat zaščite pred hrupom v stavbah ali Ocena zvočne izolacije
Elaborat: Ocena o vplivih na okolje (če je potrebno)
Elaborat: Geomehansko poročilo (če je potrebno)
Izkaz požarne varnosti
Izkaz energijskih karakteristik prezračevanja stavbe
Izkaz toplotnih karakteristik stavbe
Izkaz o zaščiti pred hrupom
Izjava odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
Kopije pridobljeih soglasij in soglasij za priključitev

prerez, načrt, hiša, tloris, hiša naravna gradnja, pgd, projekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, hiša iz slame

Primer prerezov za enostanovanjski objekt iz PGD

Kaj se zgodi s hišo iz slamnatih bal ob močnem potresu

Spodnji video prikazuje, kaj se zgodi s hišo iz slamnatih bal ob močnem potresu. Zelo močnem potresu. Simulirali so dogajanje ob potresu jakosti 13,6 po Rihterju. Takega potresa še nimamo zabeleženega. Nobena stavba na svetu tega ne bi zdržala. Skoraj. Za primerjavo, potres v Fukušimi je imel moč malo pod 9. stopnjo, prav tako potres, ki je povzročil uničujoč tsunami v Indoneziji in na Tajskem.

KAKO DO VAŠE NARAVNE HIŠKE? svetovanje / načrt / projekt

arhitekt naravna gradnja, projektiranje naravne gradnje, projektiranje hiše iz slame, projektiranje hiše iz konoplje, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, Arhi-tura, Peter Rijavec, Peter Rijavec arhitekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

V šestih korakih do vaše naravne hiške

1. Razmišljajte dolgoročno
Bodite pogumni in si upajte več! Sreča spremlja pogumne!
Večina se nas precenjuje v tem kaj lahko naredimo v enem letu in podcenjuje v tem kar lahko naredimo v desetih letih!
Hiša je velika in pomembna stvar, ki jo delamo večinoma samo enkrat v življenju. Torej, kje se vidimo čez nekaj let, čez 20 let, čez 40 let? Kako, kje bi rad/a živel/a?

2. Izbira parcele
Pred izbiro parcele se pozanimajte o tem kaj, kako in pod kakšnimi pogoji  je na njej možno graditi. Na občini naročite Lokacijsko informacijo, v kateri so napisani vsi ti podatki. Na tej točki lahko že poiščete pomoč strokovnjaka, arhitekta. Če ugotovite, da je na parceli dovoljena gradnja hiše, ki si jo vi želite, potem lahko greste v nakup parcele. Po nakupu pazite, da se vpišete kot novi lastnik v Zemljiško knjigo. Pri izbiri parcele je potrebno biti pazljiv še na vrsto stvari: možnost komunalne oskrbe (dovoz, vodovod, elektrika…), če še ni zagotovljena, možnost poplav, osončenost parcele, plazljivost terena, vetrovi, bližina glavnih elektro daljnovodov… Izplača se povprašati sosede glede posebnosti in potencialnih slabosti parcele.

3. Gradbeno dovoljenje, PGD (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja)
Pred začetkom gradnje potrebujete gradbeno dovoljenje. Da pridobite gradbeno dovoljenje, pa potrebujete projektno dokumentacijo, torej projekt. Na tej točki boste potrebovali strokovnjaka z licenco (arhitekt), ki vam bo pripravil projektno dokumentacijo.
Proces pridobivanja gradbenega dovoljenja poteka po naslednjih točkah:

3.a. Premislite pri sebi, pogovorite se z bližnjimi, kakšno hišo ali objekt bi radi zgradili in potem pokličite arhitekta.

3.b. Arhitektu predstavite vse svoje želje in ga vprašajte, kar vas še zanima. Arhitekt vam bo na podlagi tega izdelal Idejno zasnovo, v kateri je vidna razporeditev in velikost prostorov, etažnost, fasade, perspektivni pogledi, materiali itd., vse to z namenom, da si lažje predstavljate, kako bo vaša hiša izgledala in funkcionirala. Idejna zasnova se ob asistenci arhitekta lahko dopolnjuje, saj je to faza v kateri se lahko igramo in preizkušamo razne variante. Na papirju je to precej lažje, kot potem, ko se že gradi. Ko se uskladimo glede Idejne zasnove, gremo lahko dalje.
Arhitekt vam bo potem predstavil postopek pridobitve gradbenga dovoljenja in vas vodil skozi proces.

Ta proces ponavadi vsebuje:
– geodetski posnetek obstoječe parcele, ki vam ga pripravi geodet,
– idejno zasnovo (koncept, tlorisi, 3D predstavitev), ki vam jo pripravi arhitekt,
– lahko vsebuje tudi dodatne načrte, kot so: načrt gradbenih konstrukcij, načrt elektroinstalacij, načrt strojnih instalacij itd., ni pa to v tej fazi obvezno za enostanovanjske objekte (le, če naročnik to želi),
– pridobivanje projektnih pogojev  (lahko pridobiva naročnik sam, ali po dogovoru arhitekt),
– pridobivanje soglasij (lahko pridobiva naročnik sam, ali po dogovoru arhitekt),
– plačilo komunalnega prispevka (plača občini naročnik),
– vložitev vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja na Upravni Enoti (lahko vloži naročnik sam, ali po dogovoru arhitekt).

4.  Projekt za izvedbo, PZI (kaj je to in zakaj naročiti PZI?)
V projektu za izvedbo se izdelajo natančnejši načrti z detajli in s popisi del.
Priporočam, da si vzmete za obdobje projektiranja vsaj pol leta do leto časa. Na hitro, se da gradbeno dovoljenje pridobiti tudi v par mesecih, vendar iz izkušenj to odsvetujem. Če preveč hitimo, se začnejo pojavljati težave, dodatni stroški, popravljanje, nezadovoljstvo s projektom… V kolikor boste pred gradnjo potrebovali še čas za sušenje lesa, pa prištejte še to zraven. Tako vidimo, je potrebno začeti s projektiranjem leto ali več pred začetkom nameravane gradnje.

5. Gradnja
Po pridobitvi in pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, lahko začnete z gradnjo. V lastni režiji lahko gradite enodružinske hiše do velikosti 250m2, za večje hiše pa boste potrebovali gradbeno podjetje, ki vam bo gradnjo izvedlo.

6. Veselo, zdravo in polno bivanje v vaši novi naravni hišici!!!

arhitekt naravna gradnja, projektiranje naravne gradnje, projektiranje hiše iz slame, projektiranje hiše iz konoplje, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, Arhi-tura, Peter Rijavec, Peter Rijavec arhitekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

 

Za vse informacije o projektiranju ali svetovanju se lahko obrnete na:

arhitekt naravna gradnja, projektiranje naravne gradnje, projektiranje hiše iz slame, projektiranje hiše iz konoplje, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, Arhi-tura, Peter Rijavec, Peter Rijavec arhitekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali
PETER RIJAVEC – arhitekt            
univ. dipl. inž. arh.  ZAPS1491

izdelava projektne dokumentacije, pridobivanje projektnih pogojev, soglasij in gradbenega dovoljenja, zunanja ureditev, notranja oprema, projektantski nadzor, strokovno svetovanje,

Arhi – tura d.o.o., Pe Vič,
Viška cesta 6,
1000 Ljubljana
Slovenija
tel/phone: +386 (0)31 546 424
e-mail: peter.rijavec77@gmail.com

Več podatkov o meni, mojem dosedanjem delu, najdete na strani www.arhi-tura.si oz. na spodnjih povezavah:

2017    Hiša – Velika Loka pri Grosupljem    (naravna gradnja iz konoplje)

2014    Vrtec v Ribnici     (delno naravna gradnja iz lesa)

2014    Hiša – Škofja Loka     (naravna gradnja iz slamnatih bal)

2014    Hiša – Zg. Senica pri Medvodah     (naravna gradnja iz slamnatih bal)

2014    Hiša – Grgar    (naravna gradnja iz slamnatih bal)

2014    Hiša – Radovljica    (naravna gradnja iz konoplje)