MALE NARAVNE BIVALNE CELICE

April 11, 2013March 2, 2018 / peterrijavec

Male bivalne celice lahko postavimo na vrtu za hišo, kot vikend ali kar tako za hec! Nekateri pa v njih tudi živijo. Manj stroškov, komplikacij, pospravljanja in več svobode – pravijo!
V turizmu gostom lahko ponudimo izvirne, zanimive, izobraževalne, tematske in nevsakdanje načine bivanja.

HIŠICA NA DREVESU
Kdo med nami si ni želel bivati v hišici na drevesu, ko je bil še otrok? To je nekaj čarobno posebnega. Možne so hišice, ki dejansko počivajo na vejah dreves, ali pa so samo dvignjene med drevesne krošnje in stojijo na lastni podkonstrukciji.
hiška na drevesu, hišica na drevesu, lesena hiška, arhitekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

hiška na drevesu, hišica na drevesu, lesena hiška, arhitekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

LESENA HIŠICA
Male lesene hišice iz skodel ali brun za posebno doživetje! Skozi stekleno okno v strehi lahko opazujemo zvezde med ležanjem na postelji.
naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

KAMNITA HIŠICA
Prespati v enostavni kamniti hišici, kot so to počeli pastirji na Krasu in v Istri.
kažun, kamnita gradnja, kamnita hiška, arhitekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

ZEMLJANKA
Kako so se počutili naši predniki, ko so živeli v zemeljskih votlinah? Prespati pod zemljo – kakšen zanimiv občutek!
zemljanka, hiša pod zemljo, hišica pod zemljo, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

SKORJEVKA
Tradicionalno slovensko začasno bivališče gozdarjev in oglarjev. Naredimo jo ob pobočju ali na ravnini iz vej in debel ter pokrijemo z lubjem.
Starodobno zavetišče, skorjevka, turizem, mala hiška, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

INDIJANSKI TIPI
Šotor posebne oblike bo razburkal domišljijo otrok!
tipi, indijanski tipi, naravna hiška, naravno bivališče, šotor, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

MONGOLSKA JURTA
Platnena koliba sredi travnika – fantastična prestavljiva bivalna enota.
jurta, mongolska jurta, mala bivalna enota, naravno bivališče, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

PRAZGODOVINSKA KOLIBA
Enostavno prebivališče iz lesenih kolov in pokrito s slamo.
prazgodovinska koliba, slamnata koliba, naravno bivališče, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

SREDNJEVEŠKA KOLIBA
Ustvarimo srednjeveško okolje na travniku! To je preprosto življenje brez aparatur, elektrike…
srednjeveška koliba, naravna hiška, slamnata streha, preprosto bivanje, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Možni so tudi primeri ponovne uporabe oziroma prenove raznih industrijskih in drugih izdelkov. Primera: opuščeni železniški vagon postane hotelska soba, ribiška barčica postane prenočišče na morju.

KAMNITA GRADNJA – predstavitev

April 11, 2013March 13, 2023 / peterrijavec / 1 Comment

kamnita hiša, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Kamnita domačija s slamnato streho.

Opis
Kamnite nosilne zidove zidamo tako, da zlagamo kamne z zamikom enega na drugega. Za gradnjo potrebujemo čim lepše oblikovano kamenje, najboljši je oglat kamen, ki ima ravne površine. Zidove lahko gradimo kar na suho, ali z malto, ki jo uporabimo kot vezivo.
Pri naravni gradnji uporabljamo apneno ali ilovnato malto. Apnena je vodoodporna, primerna za občasno mokre dele stavbe, ilovnato pa uporabimo na suhih ali trajno mokrih mestih. Kamniti zidovi ne potrebujejo dodatne finalne obdelave, le fuge med kamni je potrebno pravilno zatesniti. Na nosilno zidovje položimo poljubno ostrešje s streho.

Kamen je slab izolator, zato je v naših krajih nujno v steno vključiti sloj toplotne izolacije. To lahko naredimo na notranji, na zunanji strani zidu ali v vmesnem prostoru med dvojnima stenama, v primeru da gradimo zidove z dvojnima stenama. V primeru izvedbe izolacije na notranji ali zunanji strani stene, se na izolacijo izvede še omet s poljubnim finalnim slojem.
Priporočamo izvedbo izolacije na zunanji strani zidu ali v vmesnem prostoru. Najboljše je v vmesnem prostoru, med dvema stenama, saj tako ohranimo vse kvalitete kamna tako v notranjosti, kot v zunanjosti zgradbe. Taka izvedba je nekoliko dražja. Za toplotno izolacijo lahko uporabimo slamo, slamnate kocke namočene v blato, seno, ovčjo volno, lesno volno, konopljina vlakna…

Sodobna družinska hiša iz kamna. Primer iz Kvarnerja.

Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Sloveniji ima kamnita gradnja bogato tradicijo na Krasu in v Istri. V zadnjem času se kamen spet uveljevlja, vendar bolj kot obloga sten iz betona ali opeke. Zgrajenih je že tudi nekaj manjših arhitektur s nosilnimi kamnitimi stenami.
V Evropi je kamnita gradnja prisotna v vročih, s kamenjem bogatih predelih: Italija, Portugalska, Grčija itd.

kamnita hiša, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, arhitekt

Čudovita sodobno oblikovana arhitektura iz kamna. Avtorji: hrvaški arhitekturni biro: DVA Arhitekta.

Energijska varčnost
Z vgradnjo sloja toplotne izolacije lahko dosežemo ali presežemo zahteve nizkoenergijske gradnje.

Primer kamnite enodružinske hiše.

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.400 EUR/m2 (leta 2013), v primeru sodelovanja naročnika lahko manj.

kamnita hiša, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, arhitekt, murva

Tradicionalna simpatična in strnjena primorska hiša iz ometanega kamna. Tik ob hiši raste murva, ki daje senco v poletnih mesecih.

KAMNITA GRADNJA – prednosti/slabosti

KAMNITA GRADNJA – prednosti/slabosti

April 10, 2013February 7, 2018 / peterrijavec / 2 Comments

Prednosti
Kamen je “večen”. Za gradnje bivališč ga človeštvo uporablja že od nekdaj, najstarejše ohranjene stavbe so ravno iz kamna.

V Sloveniji imamo velike količine izjemno lepega, za gradnjo primernega kamenja, samo pobrati in obdelati ga je treba.

Kamen ima sposobnost shranjevanja toplote in z dobro zasnovo objekta lahko to s pridom izkoristimo. Poleti kamen čez dan akumulira toploto, v hiši je prijetno hladno. Ponoči odpremo okna, ustvarimo naravni vlek zraka in kamen se do jutra shladi. Pozimi nizko sonce spustimo v notranjost stavbe, da ogreje kamnite zidove in ti potem počasi oddajajo toploto. Prav tako počasi oddajajo toploto pridobljeno od grelnih teles, na primer peči. V taki stavbi nas greje predvsem toplotno sevanje ogretih masivnih sten in ne toliko topel zrak. V prostoru je zrak hladen, zato lažje dihamo, a nam je še vedno lepo toplo.

Kamnite stavbe so lahko zelo lepe in imajo dolgo življensko dobo (stoletja).

Slabosti
Precej je ročnega, mojstrskega dela. Kamen je slab toplotni izolator.

ZIDOVI IZ OLUPLJENIH KOSOV LESA IN VEZIVA (CORDWOOD) prednosti/slabosti

April 9, 2013February 7, 2018 / peterrijavec / 1 Comment

Prednosti
Zanimiv, duhovit in nepozaben izgled. Stavba zgrajena na način cordwood je nekaj prav posebnega.

Bivalno ugodje v taki stavbi je izjemno. Kombinacija toplega lesa ter glinene malte, ki uravnava vlažnost prostora, deluje na človeka zdravilno in blagodejno. V prostoru prijetno diši.

Masivni sloj malte deluje kot termična masa. Pozimi akumulira toploto sonca ali peči, ki jo potem seva nazaj v prostor. Zrak v prostoru je lahko hladnejši, medtem ko je nam prijetno toplo. V takem prostoru se lažje diha in počutje je nasplošno boljše. Poleti termična masa čez dan sprejema toploto vročega sonca, ponoči pa toploto oddaja, tako je čez dan v stavbi prijetno hladno.

Za les se lahko uporabi hitro rastoče lesove, naprimer hibridni topol, ki zraste že v sedmih letih. Pri gozdarjih, na žagah, pri proizvajalcih brunaric ali lesenih izdelkov dobimo poceni ali zastonj odpadne kose lesa, ki jih lahko vgradimo v zid. Uporabimo lahko skrivenčena, votla, za kurjavo ali mlin neprimerna debla. Žagovina, ki jo uporabimo za izolacijo je odpadni produkt pri žagah. Posledično je cena take gradnje lahko zelo nizka.

Gradnja zdrži generacije, po izteku življenske dobe pa se gradnja spremeni v prah. Enostavno.

Slabosti
To je nekoliko počasnejša gradnja, ki zahteva precej ročnega dela. Slabost so tudi nekoliko širši zidovi v primeru, da se odločimo za izdatno toplotno izolacijo, saj jih v takem primeru potrebujemo.

ZIDOVI IZ OLUPLJENIH KOSOV LESA IN VEZIVA (CORDWOOD) – predstavitev

April 9, 2013March 12, 2018 / peterrijavec / 1 Comment

cordwood, hiša iz lesenih kosov lesa, lesena hiša, naravna hiška, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 1: Prijetna arhitektura s stenami iz cordwooda.

Opis
Na temelje zidamo nosilne zidove, sestavljene iz olupljenih kosov lesa ter malte. Izdelujemo zidove širine 30 cm – 90 cm. Olupljen les narežemo na primerne dolžine ter polagamo prečno na zid. Za malto uporabimo mešanico mivke, namočene žagovine, hidratizirano-gašeno apno ter cement, malto pa lahko naredimo tudi brez cementa. V tem primeru uporabimo kar isto mešanico kot pri cob-u, torej glina, pesek, slama in voda. Za boljšo toplotno izolativnost zidu lako med dva sloja malte natrosimo sloj žagovine, obdelamo pa jo z gašenim apnom, da se trajno konzervira.
Zidovi so lahko nosilni ali pa samo kot polnilo med leseno nosilno konstrukcijo. Na nosilne zidove se izvede poljubno ostrešje s kritino. Zidove se pred prekomernim močenjem varuje z napuščem.

Slika 2: Večja hiša s stenami iz cordwooda. Primer je iz Kanade.

Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Sloveniji še nimamo stavbe zgrajene na ta način. Tudi v Evropi je ta način gradnje precej redek. V ZDA ter Kanadi pa je precej razširjen in dobro preizkušen. Upajte si in bodite prvi! Stavba ne bo ostala neopažena.

cordwood, hiša iz lesenih kosov lesa, lesena hiša, naravna hiška, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali