Venec in streha
Drugi dan smo se zbudili in pričakal nas je sneg. Fanj smo se oblekli in odhiteli, da pokrijemo hišo. Močan lesen venec v širini stene smo postavili na vrh obodnih nosilnih sten. Venec se z žeblji poveže z balami spodaj. Na tak venec se potem postavi poljubno ostrešje. V tem primeru je bilo to leseno ostrešje, ki tvori enokapno ozelenjeno streho. Na višji strani venca se doda dodatne pokončne letve, da se zagotovi padec (naklon) špirovcev (3%). Po vrhu špirovcev se namesti leseni opaž iz desk in hiša je pokrita. Končali smo že v Nedeljo dopoldan, tako smo za postavitev sten, namestitev venca in pokritje hiše z deskami, potrebovali vsega 10h.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
In potem…
… je potrebno vse stene poravnati in vse luknje v steni dobro napolniti s slamo, da se prepreči toplotne mostove. Venec se potem s pasovi (gurtnami) na več mestih (cca. na 1m) poveže z temelji. Pasove se teden ali dva enakomerno zateguje, da se bale dovolj stisne, da se ne bi kasneje posedale. Po tem času se pasove odstrani. Ko je to storjeno, se bale slame v steni zunaj in znotraj s kosilnico postriže. Robert je potem venec in talno ploščo povezal z diagonalami in vertikalami na notranji in zunanji strani stene (to ni nujno pri takem načinu gradnje, je pa priporočljivo pri ožjih balah, ali balah ki nimajo povsem ustrezne gostote in trdnosti). Uporabil je tanjše deske. Tako se zagotovi boljšo trdnost in zavetrovanje hiše. Na take stene se potem lahko nanaša omet. V tem primeru ilovnati omet na notranji in na zunanji strani. Ilovnati omet na zunanji strani je v tem primeru primeren, saj se je potem zunanja fasada v celoti podeskala, tako je ilovnati omet zaščiten pred dežjem… Če celotno fasado zaščitimo z deskami, sicer porabimo več lesa, kot če bi izvedli samo apneni omet, vendar lahko v tem primeru (ko fasado podeskano) naredimo manjše napušče, kar je boljše v primeru neurja. Za talno in strešno toplotno izolacijo so se v tem primeru uporabile kar bale slame. Taka hiša je zato odlično izolirana. Za več slik in podatkov (izvedba talne plošče, strehe, predelnih sten, instalacij) obiščite Robertovo in Jernejevo stran na facebooku: https://www.facebook.com/pages/Naravna-hi%C5%A1a-Straw-Bale-House/178004998981430?fref=ts
Tak način gradnje je relativno enostaven, lahko ga izvajajo tudi ne posebej izurjeni nadobudneži pod vodstvom mojstra. Noben gradbeni element ni težji od par (deset) kilogramov, niti ni strupenih snovi, zato na gradbišču ni posebne nevarnosti. Med gradnjo so se na gradbišču radi zadrževali tudi otroci; lepo smo skupaj sodelovali pri gradnji.
Še dve fotografiji, ki prikazujeta skoraj končano hišo slabo leto po začetku.
Pingback: Gradnja prve hiše s samonosno slamnato konstrukcijo v Sloveniji. 1. DEL – Naravnahiska
Pingback: SLAMNATE BALE – Naravnahiska