V Metavi pri Mariboru sta mizar in naravni graditelj Robert Klemensberger in njegov kolega Jernej organizirala brezplačno delavnico naravne gradnje. Gradili smo manjšo hišo. Bilo je jasno sobotno jutro Januarja 2013, in kljub zimi se je zbralo vsaj 20 prostovoljcev željnih dela, ustvarjanja, znanja in druženja. Hiša je namenjena mladi družini in kot piše že v naslovu, ne bo imela dodatne nosilne konstrukcije poleg sten iz slamnatih bal.

Temelji in temeljna plošča

Hiša leži na padajočem terenu in je tudi zaradi tega dvignjena od tal. Za temelje se uporabi lesene kole (pilote), ki se jih zabije v tla. Ob kolih v zemlji se da prodec, da se onemogoči zadrževanje vode ob kolu. Še bolj trajnostna varianta, bi bila, da koli počivajo na kamnitih temeljih nad zemljo (kot pri kozolcu), saj vemo da les največ zdrži, če je povsem na suhem ali pa v celoti v vodi. Pri načinu temeljenja, ko koli ležijo na kamnitih temeljih, bi bilo potrebno zagotoviti, da so kamniti temelji dovolj globoko v zemlji, ter da so leseni koli na temelje pritrjeni. Drugače obstaja možnost premika ali prevrnitve hiše pri hudem neurju.

Na take točkovne temelje – pilote se je potem položilo horizontalne lesene nosilce, pravokotno na njih pa leseni opaž – deske. Tako smo dobili temeljno ploščo.

Pod nosilnimi zidovi, ki potekajo po obodu, se je izvedel pas lesenih letev z medsebojnim razmakom. Pod njimi se je vgradila hidroizolacija (dachpapa), ki bo morebiten kondenz iz sten lovila in odvajala navzven. Letve zagotavljajo primeren dvig bal nad talno ploščo in tako zagotavljajo, da spodnji del bale ne bo dalj časa moker ob morebitnem zbiranju kondenza v steni in potovanju navzdol. Še pred pritrditvijo letev so se skozi njih zabili žeblji (cveki), na katere se bo nalagala prva vrsta bal.

Stene

Nosilne stene potekajo pri tej hiši po obodu objekta. Na žeblje se nabije prva vrsta bal. Na prvo vrsto bal se z zamikom polovice bale položi drugo vrsto. Bale se polagajo tako, da se vedno zamikajo za polovico bale. Tako se zagotovi večja trdnost. Skozi bale se potem porine ošiljene bambusove ali kakšne druge palice (dve palici na balo). S tem se zagotovi, da so bale med seboj povezane. Taka palica naj po višini povezuje tri vrste hkrati. Potrebno je paziti, da se stena gradi navpično. Priporočljivo je, da se na vogalih začasno postavi navpično po dve deski, da so vogali res navpični in trdni. Na pozicijah kjer bodo odprtine v steni (vrata, okna), sa na primerni višini v steno vgradi leseni okvir v velikosti odprtin. Okvirje se po potrebi začasno fiksira z deskami. Med bale slame lahko potresemo apno, kar še dodatno odvrača morebitne živali, ki bi si hotele v balah poiskati zatočišče.

Za tak način gradnje sten se uporablja posebno orodje, ki si ga sami izdelamo: Lesena macola, za to, da balo potolčemo, da dobro sede. Kovinske vilice, ko je potrebno balo prešiti (v primeru, ko balo krajšamo na željeno dolžino). Ploščate table iz vezane plošče, da bala lažje zdrsne ob drugo balo. Lesena “kladiva” v obliki čkre T, da bale in steno ravnamo.

Ko sezidamo steno do željene višine, sa nanjo  postavi močan leseni okvir – venec, na katerega se potem postavi ostrešje in streho. To je bilo za prvi dan vse. Po končanem delu smo šli na vegansko večerjo, ki se je v bližnji brunarici z domačim pivom, koncertom… prevesila v rajanje in druženje pozno v noč…

Gradnja prve hiše s samonosno slamnato konstrukcijo v Sloveniji. 2. DEL