Naravna gradnja stremi k čim večji varčnosti ter samozadostnosti. Varčujemo z vodo, elektriko, kurivom… Samozadostnost pomeni, da stavba ne potrebuje priključkov na zunanje energetske, vodne in druge vire. Menimo, da sta varčnost in samozadostnost elementa, ki bosta zaradi sedanjega hitrega in nesmotrnega črpanja zemeljskih virov, še posebej pomembna v prihodnosti. Večina sodobnih naravnih gradenj je kljub temu še vedno priključena vsaj na električno in vodovodno omrežje.
Stavbe naravne gradnje zato povezujemo z naslednjimi sistemi:
– idealno je stavbo povezovati z okolico na permakulturni ali biodinamičen način. Torej, da je stavba povezana z okoliško naravo tako, da se med seboj podpirata.
Če pred stavbo na južni strani naredimo ribnik, se bo nizko zimsko sonce odbijalo od gladine ribnika ter tako dodatno grelo stavbo. Hišo tako pozimi grejeta dve sonci! Po fasadi lahko napeljemo plezalke, na katerih gojimo sadje ali zelenjavo. Ob stavbo lahko prislonimo stekleni zimski vrt, ki pozimi lovi sončno energijo. V njem lahko celo zimo gojimo zelenjavo. Poleti stavbo branimo pred premočnim soncem s premišljeno vmeščenimi krošnjami dreves…
Osnovne smernice pri zasnovi stavbe.
Hiša z ozelenjeno streho se povezuje z naravo na permakulturni način. Masivni zidovi stavbe akumulirajo toploto, ki jo potem oddajajo rastlinam, stavbni volumen pa nudi rastlinam zavetje pred vetrom. Svobodne race okrog hiše pa poskrbijo, da ni preveč polžev na vrtu.
Raznovrstna zelišča lahko rastejo kar na vaši strehi.
– meteorno vodo s strehe zbiramo v rezervoarjih. Vodo nato uporabimo za splakovanje straniščne školjke, tuširanje, pranje perila ter za zalivanje.
Primer večjega rezervoarja za zbiranje deževnice. Narejen je iz ferocementa (cementna malta v kombinaciji z jekleno mrežo). Od zunaj je še dodatno obdelan s apnenim ometom in pigmentom.
Primer gradnje večjega podzemnega zbiralnika deževnice iz ferocementa
– odpadno vodo, ki nastane pri pranju in tuširanju prečistimo v naravni rastlinski čistilni napravi. Vodo nato uporabimo za zalivanje.
Primer rastlinske čistilne naprave iz Šentjurja. Rastlinske čistilne naprave predstavljajo resnično “zadnje stanje tehnike”, saj očistijo odpadne vode vsaj tako kvalitetno kot “visokotehnološke” čistilne naprave, le da so 7 – 9 krat cenejše in ne potrebujejo priklopa na električno omrežje. Nekatere naprednejše občine v Sloveniji jih že uporabljajo. Pri enodružinski hiši lahko uporabimo rastlinsko čistilno napravo. V tem primeru nam bo pristojna služba 1x na leto odvzela vzorec vode. Če je v redu, smo oproščeni 70% davka.
– toplo vodo pripravimo s pomočjo sončnih kolektorjev na strehi.
– električno energijo lahko pridobivamo s pomočjo fotovoltaičnih panelov na strehi.
Fotovoltaični paneli v kombinaciji z baterijami za shranjevanje električne energije, nam omogočajo uporabo električne energije čez celotno leto, brez priklopa na javno električno omrežje. V primeru da proizvedemo več električne energije, kot jo porabimo, lahko preostanek “prodamo” v javno električno omrežje.
– uporabimo kompostno stranišče. Kompost nato uporabimo za gnojenje vrta.
Primer enostavnega kompostnega stranišča na odprtem. Enakega lahko uporabimo tudi znotraj hiše.
Naravna hiška 