Suhozid je način gradnje prostostoječega ali opornega zidu iz kamna, pri katerem ne uporabimo malte ali lepil za vezavo kamnov. Kamni se zaradi lastne teže in pravilne postavitve vežejo kar med seboj – trenje. Vmesne reže med kamni zasujemo z zemljo. Način suhozidu lahko uporabimo povsod kjer imamo na voljo dovolj kamenja. V Sloveniji se je v preteklosti to tehniko gradnje največ uporabljalo na območju Krasa in  Istre. Tam so se taki kamniti zidovi uporabljali za: zavarovanje dvorišča pred burjo, premagovanje višinskih razlik terena, čiščenje obdelovalne površine, gradnja zatočišč, razmejitev parcel… Danes poleg naštetega suhozid lahko uporabimo kot zunanjo ureditev okrog hiše ter za izravnavanje terena v naklonu (delamo terase). Prostostoječi zid je zid, ki je viden iz obeh strani. Podporni zid ali škarpa, pa je iz ene strani zasut z zemljo.

Primer prostostoječega zidu z lepo klesanimi kamni v zaselku Hrvoji v Slovenski istri (Trajnostni Park Istra

Prostostoječi suhozid iz nepravilnih oblik kamnov

Primer podpornega zidu ali škarpe. Na fotografiji so suhozidovi neprekosljivih mojstrov kamna – Inkov.

Suhozid začnemo graditi tako, da najprej izkopljemo jarek za temlje. Odstranimo mehko zemljino, dokler ne pridemo do trde podlage. Nato v jarek ali jamo položimo največje kamne za temelje. Temeljni kamni morajo biti nekoliko večji kot kamnitega zidu nad njim. Ko pridemo nad nivo okoliškega terena pa začnemo graditi zid. Kamni morajo biti po obliki čimbolj podobni kvadru. Z njimi namreč lažje gradimo in so bolj stabilni. Kamne čudnih oblik lahko z orodjem malo obklesamo, da bolje sedejo. Kamni se zlagajo in nalagajo tako, da se med seboj “šivajo”. Torej kjer je v spodnji vrsti špranja med dvema kamnoma, naj bo v zgornji vrsti kamen, ki to špranjo prekriva. Nestabilne kamne se podloži s tanjšimi ploščatimi kamni – skriljami. Vmesne prostorčke za zapolni z zemljino. Najlepši, ravni del kamna imenujemo čelo. Čelo kamna naj bo vidno, ostali del pa je lahko skrit v notranjosti zidu. Še posebej pomembni so vogalni kamni, saj so prav vogali najbolj ranljiv del zidu (tako kot se tudi rob suknje najprej obrabi). Za vogale zato izberemo najlepše kamne, ki imajo čelo (lepo, ravno ploskev) iz dveh strani. Stranice prostostoječega zidu so lahko povsem navpične, pri podpornih zidovih pa morajo bii zaradi stabilnosti pomaknjeni cca.2% navznoter. Torej na višini enega metra se zunanji rob zidu umakne navznoter za 2cm. Odvisno od višine zidu je zato potrebno že v začetku predvideti dovoljšnjo širino zidu nad temeljem. Pri podpornih zidovih je bistvenega pomena tudi drenaža na strani kjer je zid zasut z zemljino. Drenažo uredimo po celotni višini zidu tako da razne neuporabne kamne in drobir mečemo in sproti zasipamo na notranji strani zidu. Drenaža omogoča, da zaledna voda na strani zidu ki je zasut, namoteno odteka in se ne zadržuje za zidom.

Del potrebnega orodja pri gradnji suhozidu.

Polaganje temeljnih kamnov za nov oporni zid v zaselku Hrvoji. Delavnico gradnje suhozidu sta vodila mojstra društva Jugna.

Za temelje izberemo največje in najširše kamne.

Ob temeljne kamne položimo manjše kamne za drenažo.

Ko so temelji nared, nanje postavimo zid. Na fotografiji so lepo oblikovani oglati kamni, primerni za gradnjo zidu.