gradnja z naravnimi materiali

STROŠKI MED UPORABO

/ peterrijavec / 1 Comment
stroški med uporabo naravna gradnja, hiša iz slame, stroški bivanja v hiši, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Mala peč na drva z lahkoto greje manjšo hišo, če je le ta dobro izolirana. Primer iz vasi Dolenci v Prekmurju.

So lahko minimalni. Naravne gradnje so zelo dobro, ali celo izjemno dobro izolirane, tako da potrebujejo minimalno količino energije za ogrevanje. Turistični objekt Maya v Švici ima zidove iz slamnatih bal debeline 1,2m in spada med izjemno dobro izolirane stavbe (bistveno boljše celo od nam poznanih nizkoenergijskih hiš). Ogrevanja v tej stavbi je malo ali nič, kjub mrzlim Švicarskim zimam. Že ljudje sami in njihove aktivnosti v stavbi (kuhanje, računalnik) so dovolj, da je v stavbi prijetno toplo. Smiselno se izkoristi nizke zimske sončne žarke, ki se jih z južne strani spusti v stavbo, da jo grejejo.
Pravilno zasnovane naravne gradnje poleti ne potrebujejo ohlajanja. Prijetno temperaturo se poleti vzdržuje z izolacijo, prezračevanjem, senčenjem ter pametno postavitvijo stavbnih mas, ki podnevi akumulirajo toploto in jo ponoči oddajajo. V taki stavbi ni vgrajene drage tehnologije, ki bi potrebovala drago vzdrževanje, popravila, menjave filtrov (kot naprimer pri ostalih vrstah gradnje, še posebej pri sodobni pasivni gradnji).

velike bale slame, stroški med uporabo naravna gradnja, hiša iz slame, stroški bivanja v hiši, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer gradnje večjega objekta z velikimi slamnatimi balami v Švici. Bale skupaj z ometom tvorijo nosilne zidove široke kar 1,2m. Lahko si samo predstavljamo kakšno energijsko varčnost objekta s tem dosežemo, če vemo, da že 40cm široka slamnata bala z obojestranskim ometom dosega in presega t.i. pasivni standard topotne prehodnosti sten.

SODOBNA NARAVNA GRADNJA

/ peterrijavec
Maya Guesthouse, sodobna naravna gradnja, hiša iz slame, slamnate bale, lesena hiša, arhitekt naravna gradnja, projektiranje, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Nastanitveni objekt Maya Guesthouse v Švici. Objekt je narejen po metodi lesene nosilne konstrukcije in slamnatih bal, ki so v tem primeru širine kar 1,2m. Objekt spada med t.i. superizolirane stavbe. Zunanji in notranji ometi so ilovnati, kritina pa je iz lesenih klanih skodel. Hotel je odprl svoja vrata leta 2012 in je prvi primer hotela, izoliranega v celoti iz slamnatih bal v Evropi. Avtor objekta je arhitekt Werner Schmidt.

Torej, kaj je to „Sodobna naravna gradnja“?
To je gradnja bivališč in drugih objektov iz naravnih, nepredelanih, “živih” materialov/gradiv. Ti materiali so, na primer: ilovica, slama, les, kamen, volna, seno, pesek, mivka, skale…

Zakaj naravna gradnja?
Hiša naj človeka z naravo povezuje in ne ločuje. Ljudje smo naravna bitja in najbolje se počutimo v naravi. Narava nam nudi vse kar potrebujemo za živjenje: sonce, vodo, zrak, zemljo, rastline, živali.
Človek si že tisočletja gradi bivališča z namenom, da bi si izboljšal in olajšal življenje. S pomočjo obleke in bivališč lahko živi tudi v predelih, ki so zanj manj optimalni.
Naravna gradnja nudi človeku celostno gledano najboljše, najprijetnejše in najbolj zdravo bivalno okolje.
Zato, ker tukaj čisto vsak priDOBI.

Zakaj sodobna naravna gradnja?
Sodobna naravna gradnja nadaljuje razvoj tradicionalne naravne gradnje, v kateri prebiva človeštvo že od svojih začetkov.
Zasleduje cilje kako z najmanj truda, materialov, časa, dela in posegov v naravo, ponuditi človeku celostno gledano najboljše možno bivalno okolje.

Kje?
Kjerkoli na svetu že smo, si lahko iz lokalnih materialov zgradimo optimalno bivališče.
Primeri:
– V puščavi si gradimo bivališča iz zemlje in peska, ki nas ščitijo pred premočnim soncem.
– V hladnih krajih uporabimo les, ki je dober izolator.
– Na daljnem vzhodu uporabljajo vsestranski bambus, ki ga imajo v izobilju.
– Eskimi uporabljajo ledene kocke.
– V krajih z žitnimi polji uporabljajo slamo.
– V Sloveniji imamo izobilje lesa, slame, ilovice in kamna. Izkoristimo to danost!

Je to prava, resna gradnja?
Stavbe narejene na način naravne gradnje se pravno in zakonsko tretira kot vse ostale stavbe.
Objekti imajo pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje, vgrajeni materiali in sistemi gradnje so certificirani in testirani. Zagotovljena je zdravstvena, požarna in potresna varnost.
Gradbeno podjetje vam po končani gradnji preda vse potrebne garancije in certifikate.
Na svetu je bilo na način naravne gradnje izvedenih že ogromno enostanovanjskih, večstanovanjskih, apartmajskih, hotelskih in drugih zgradb.

Naravna gradnja je lahko tudi manj resna gradnja. Postavite si hišico na drevesu ali slamnato kolibo za hec. Otroci (in odrasli) bodo (boste) navdušeni!

PREDNOSTI NARAVNE GRADNJE

SLABOSTI NARAVNE GRADNJE

SLABOSTI NARAVNE GRADNJE

/ peterrijavec / 1 Comment

Slabost naravne gradnje v primerjavi s konvencionalno je ta, da je relativno nepoznana in redka v zahodnem svetu. So pa po drugi strani trendi v prid naravni gradnji zelo močni. Počasi a vztrajno se naravna gradnja spet prebija v ospredje in to ne brez razloga, saj smo videli kako praktično na vseh področjih prekaša ostale oblike gradnje.
Kot slabost bi lahko omenili še dejstvo da ima naravna gradnja za marsikoga (neupravičeno) predznak primitivne, zaostale, srednjeveške, utopične gradnje. Razumljivo, saj živimo v družbi, ki poveličuje tehnološki napredek, vse staro pa velja za manjvredno.
Nekateri tudi zmotno mislijo, da je taka gradnja zelo draga.
“Slabost” je tudi, da se pri naravni gradnji ne obrača veliki kapital, saj ne obstajajo veliki svetovni proizvajalci ali gradbena podjetja, tako tudi nihče ne lobira za naravno gradnjo, redko kdo jo reklamira. Slabo ali nič je zastopana v izobraževalnem procesu, medijih itd. Čeprav le za drobec, poskuša ta manko zmanjšati pričujoča stran.
Nekateri tipi naravne gradnje (npr. kamnite stene ali skodlasta streha) potrebujejo precej ročnega dela. In ker se dandanes srečujemo s pomanjkanjem delovnih mest in zaposlitve, tudi to ni neka huda slabost, ampak morda celo prednost.
Kot za vse tipe gradenj, velja še posebej za naravno gradnjo, da optimalno funkcionira le, če je pravilno zgrajena. Naravni materiali so bolj občutljivi od umetnih glede pravilne vgradnje.
Za razliko od predelanih gradbenih materialov, ki pridejo iz tovarne vsi “enaki”, je potrebno biti pri uporabi naravnih materialih polj pozoren, saj so si med seboj raznoliki. Ilovica je na tej parceli naprimer drugačna kot na oni. Slama je letos na tej njivi takšna, na drugi njivi kakšno drugo leto pa drugačna…

KAKO DO VAŠE NARAVNE HIŠKE? svetovanje / načrt / projekt

/ peterrijavec

arhitekt naravna gradnja, projektiranje naravne gradnje, projektiranje hiše iz slame, projektiranje hiše iz konoplje, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, Arhi-tura, Peter Rijavec, Peter Rijavec arhitekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

V sedmih korakih do vaše naravne hiške

1. Razmišljajte dolgoročno
Bodite pogumni in si upajte več! Sreča spremlja pogumne!
Večina se nas precenjuje v tem kaj lahko naredimo v enem letu in podcenjuje v tem kar lahko naredimo v desetih letih!
Hiša je velika in pomembna stvar, ki jo delamo večinoma samo enkrat v življenju. Torej, kje se vidimo čez nekaj let, čez 20 let, čez 40 let? Kako, kje bi rad/a živel/a?

2. Izbira parcele
Pred izbiro parcele se pozanimajte o tem kaj, kako in pod kakšnimi pogoji  je na njej možno graditi. Na občini naročite Lokacijsko informacijo, v kateri so napisani vsi ti podatki. Na tej točki lahko že poiščete pomoč strokovnjaka, arhitekta. Če ugotovite, da je na parceli dovoljena gradnja hiše, ki si jo vi želite, potem lahko greste v nakup parcele. Po nakupu pazite, da se vpišete kot novi lastnik v Zemljiško knjigo. Pri izbiri parcele je potrebno biti pazljiv še na vrsto stvari: možnost komunalne oskrbe (dovoz, vodovod, elektrika…), če še ni zagotovljena, možnost poplav, osončenost parcele, plazljivost terena, vetrovi, bližina glavnih elektro daljnovodov, morebitne hipoteke, plombe na parceli… Izplača se povprašati sosede glede posebnosti in potencialnih slabosti parcele.

3. Gradbeno dovoljenje, DGD (dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja)
Na tej točki boste potrebovali strokovnjaka z licenco (arhitekt), ki vam bo pripravil projektno dokumentacijo.
Proces pridobivanja gradbenega dovoljenja poteka po naslednjih točkah:

3.a. Premislite pri sebi, pogovorite se z bližnjimi, kakšno hišo ali objekt bi radi zgradili in potem pokličite arhitekta.

3.b. Arhitektu predstavite vse svoje želje in ga vprašajte, kar vas še zanima. Arhitekt vam bo na podlagi tega izdelal Idejno zasnovo, v kateri je vidna razporeditev in velikost prostorov, etažnost, fasade, perspektivni pogledi, materiali itd., vse to z namenom, da si lažje predstavljate, kako bo vaša hiša izgledala in funkcionirala. Idejna zasnova se ob asistenci arhitekta lahko dopolnjuje, saj je to faza v kateri se lahko igramo in preizkušamo razne variante. Na papirju je to precej lažje, kot potem, ko se že gradi. Ko se uskladimo glede Idejne zasnove, gremo lahko dalje.
Arhitekt vam bo potem predstavil postopek pridobitve gradbenega dovoljenja in vas vodil skozi proces.

Ta proces ponavadi vsebuje:
– geodetski posnetek obstoječe parcele, ki vam ga pripravi geodet,
– idejno zasnovo (koncept, tlorisi, 3D predstavitev), ki vam jo pripravi arhitekt,
– lahko vsebuje tudi dodatne elaborate, če so zahtevani s strani pristojnih institucij, kot npr. geološko poročilo…
– pridobivanje projektnih pogojev  (lahko pridobiva naročnik sam, ali po dogovoru arhitekt),
– pridobivanje mnenj/soglasij (lahko pridobiva naročnik sam, ali po dogovoru arhitekt),
– plačilo komunalnega prispevka (plača občini naročnik),
– vložitev vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja na Upravni Enoti (lahko vloži naročnik sam, ali po dogovoru arhitekt).

4.  Projekt za izvedbo, PZI 
V projektu za izvedbo se izdelajo vsi potrebni načrti z detajli in s popisi del, ki so potrebni za gradnjo.
Priporočam, da si vzamete za obdobje projektiranja vsaj pol leta do leto časa. Če preveč hitimo, se začnejo pojavljati težave, dodatni stroški, popravljanje, nezadovoljstvo s projektom… V kolikor boste pred gradnjo potrebovali še čas za sušenje lesa, pa prištejte še to zraven. Tako vidimo, je potrebno začeti s projektiranjem leto ali več pred začetkom nameravane gradnje.

5. Gradnja
Po pridobitvi in pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, ter po izdelavi PZI in prijavi gradnje na Upravni Enoti, lahko začnete z gradnjo. Lahko gradite tudi v lastni režiji. V tem primeru ste vi izvajalec in prevzamete odgovornost izvajalca, kot določeno po zakonih in predpisih. Med gradnjo boste potrebovali tudi nadzornika, ki bo za vas nadziral, da se gradnja izvaja strokovno in skladno s projektom.

6. Uporabno dovoljenje
Po končani gradnji vam arhitekt naredi PID (Projekt izvedenih del). V PID-u se vriše in prikaže vse morebitne spremembe od projekta DGD in PZI. Morebitne spremembe morajo biti znotraj zakonskih toleranc, v nasprotnem primeru je potrebna sprememba gradbenega dovoljena. V kolikor med gradnjo pa ni prišlo do sprememb od projekta, pa se napiše samo izjava. PID se naredi na podlagi geodetskega načrta izvedenega stanja. Na podlagi uporabnega dovoljenja, dobite za vašo novo hišo tudi hišno številko. S tem je gradnja zaključena.

7. Veselo, zdravo in polno bivanje v vaši novi naravni hišici!!!

arhitekt naravna gradnja, projektiranje naravne gradnje, projektiranje hiše iz slame, projektiranje hiše iz konoplje, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, Arhi-tura, Peter Rijavec, Peter Rijavec arhitekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Za vse informacije o projektiranju ali svetovanju se lahko obrnete na:

arhitekt naravna gradnja, projektiranje naravne gradnje, projektiranje hiše iz slame, projektiranje hiše iz konoplje, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, Arhi-tura, Peter Rijavec, Peter Rijavec arhitekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali
PETER RIJAVEC – arhitekt            
univ. dipl. inž. arh.  ZAPS 1491

izdelava projektne dokumentacije, pridobivanje projektnih pogojev, soglasij in gradbenega dovoljenja, zunanja ureditev, notranja oprema, strokovno svetovanje,

Peter Rijavec – arhitekt
Preglov trg 12,
1000 Ljubljana
Slovenija
tel/phone: +386 (0)31 546 424
e-mail: peter.rijavec77@gmail.com

Več podatkov o meni, mojem dosedanjem delu, najdete na strani rijavecarhitektura.si oz. na spodnjih povezavah:

https://www.rijavecarhitektura.si/vrtec-v-ribnici/      (lesena gradnja)

https://www.rijavecarhitektura.si/hisa-lukacevci/     (naravna gradnja iz slamnatih bal)

https://www.rijavecarhitektura.si/hisa-velika-loka-pri-grosupljem/     (naravna gradnja iz konoplje)

https://www.rijavecarhitektura.si/hisa-zg-senica-pri-medvodah/     (naravna gradnja iz slamnatih bal)

https://www.rijavecarhitektura.si/hisa-skofja-loka/      (naravna gradnja iz slamnatih bal)

https://www.rijavecarhitektura.si/vikend-kapla/     (naravna gradnja iz konoplje)

MALE NARAVNE BIVALNE CELICE

/ peterrijavec

Male bivalne celice lahko postavimo na vrtu za hišo, kot vikend ali kar tako za hec! Nekateri pa v njih tudi živijo. Manj stroškov, komplikacij, pospravljanja in več svobode – pravijo!
V turizmu gostom lahko ponudimo izvirne, zanimive, izobraževalne, tematske in nevsakdanje načine bivanja.

HIŠICA NA DREVESU
Kdo med nami si ni želel bivati v hišici na drevesu, ko je bil še otrok? To je nekaj čarobno posebnega. Možne so hišice, ki dejansko počivajo na vejah dreves, ali pa so samo dvignjene med drevesne krošnje in stojijo na lastni podkonstrukciji.
hiška na drevesu, hišica na drevesu, lesena hiška, arhitekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

hiška na drevesu, hišica na drevesu, lesena hiška, arhitekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

hiška na drevesu, hišica na drevesu, lesena hiška, arhitekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

LESENA HIŠICA
Male lesene hišice iz skodel ali brun za posebno doživetje! Skozi stekleno okno v strehi lahko opazujemo zvezde med ležanjem na postelji.
naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

KAMNITA HIŠICA
Prespati v enostavni kamniti hišici, kot so to počeli pastirji na Krasu in v Istri.
kažun, kamnita gradnja, kamnita hiška, arhitekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

ZEMLJANKA
Kako so se počutili naši predniki, ko so živeli v zemeljskih votlinah? Prespati pod zemljo – kakšen zanimiv občutek!
zemljanka, hiša pod zemljo, hišica pod zemljo, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

SKORJEVKA
Tradicionalno slovensko začasno bivališče gozdarjev in oglarjev. Naredimo jo ob pobočju ali na ravnini iz vej in debel ter pokrijemo z lubjem.
Starodobno zavetišče, skorjevka, turizem, mala hiška, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali
Starodobno zavetišče, skorjevka, turizem, mala hiška, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

INDIJANSKI TIPI
Šotor posebne oblike bo razburkal domišljijo otrok!
tipi, indijanski tipi, naravna hiška, naravno bivališče, šotor, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

MONGOLSKA JURTA
Platnena koliba sredi travnika – fantastična prestavljiva bivalna enota.
jurta, mongolska jurta, mala bivalna enota, naravno bivališče, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

PRAZGODOVINSKA KOLIBA
Enostavno prebivališče iz lesenih kolov in pokrito s slamo.
prazgodovinska koliba, slamnata koliba, naravno bivališče, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

SREDNJEVEŠKA KOLIBA
Ustvarimo srednjeveško okolje na travniku! To je preprosto življenje brez aparatur, elektrike…
srednjeveška koliba, naravna hiška, slamnata streha, preprosto bivanje, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Možni so tudi primeri ponovne uporabe oziroma prenove raznih industrijskih in drugih izdelkov. Primera: opuščeni železniški vagon postane hotelska soba, ribiška barčica postane prenočišče na morju.