Spodnji video prikazuje, kaj se zgodi s hišo iz slamnatih bal ob močnem potresu. Zelo močnem potresu. Simulirali so dogajanje ob potresu jakosti 13,6 po Rihterju. Takega potresa še nimamo zabeleženega. Nobena stavba na svetu tega ne bi zdržala. Skoraj. Za primerjavo, potres v Fukušimi je imel moč malo pod 9. stopnjo, prav tako potres, ki je povzročil uničujoč tsunami v Indoneziji in na Tajskem.
Author: peterrijavec
KONTAKT
PETER RIJAVEC – arhitekt
univ. dipl. inž. arh. ZAPS 1491
izdelava projektne dokumentacije, pridobivanje projektnih pogojev, soglasij in gradbenega dovoljenja, zunanja ureditev, notranja oprema, strokovno svetovanje,
Peter Rijavec – arhitekt
Preglov trg 12,
1000 Ljubljana
Slovenija
tel/phone: +386 (0)31 546 424
e-mail: peter.rijavec77@gmail.com
Več podatkov o meni, mojem dosedanjem delu, najdete na strani rijavecarhitektura.si
GRADNJA IZ KONOPLJE – predstavitev
Sodobna, elegantna hiša iz konopljinega betona. Primer je iz ZDA.
Hiša iz konoplje.
Opis
Na poljuben tip temeljev najprej postavimo leseno nosilno konstrukcijo. Torej kombinacijo lesenih stebrov, leg, ostrešja. Zunanje stene naredimo tako, da v opaž preprosto vlijemo konopljin beton. Konopljin beton naredimo tako, da v mešalcu ali kako drugače zmešamo suh konopljin pezdir, apno z dodatki in vodo. Če bo del stavbe zelo izpostavljen vremenskim vplivom, lahko v mešanico dodamo še cement. Ko se konopljin beton posuši, stene razopažimo, opaž premaknemo in ponovno vlivamo. Namesto vlivanja konopljinega betona v kalup, lahko konopljin beton nanašamo tudi strojno. Brizgamo ga na steno, do željene debeline. Na zunanji strani potem izvedemo še apneni omet, ki steno ščiti pred vremenskimi vplivi. Z notranje strani omet ni potreben. Vseeno se ponavadi izvede konopljin ali ilovnati omet. Omete se nato lahko še pobarva v poljubno barvo z naravnimi pigmenti. Konopljin pezdir dobimo tako, da stebla odrasle industrijske konoplje požanjemo, zmeljemo in posušimo. Za konopljin pezdir uporabimo samo jedra stebel. Ostale dele rastline uporabimo lahko drugače.
Konopljin beton je zelo trden material, dober izolator, tehta pa le desetino v primerjavi z navadnim betonom. Njegova sposobnost shranjevanja toplote in uravnavanja vlage v zraku zagotavlja, da se boste v taki hiši odlično počutili.
Drug način gradnje z industrijsko konopljo je podoben, le da v tem primeru zmes vlivamo v kalupe za zidake in potem z zidaki zidamo nosilne in predelne zidove.
Primer privlačne hiške iz konopljinega betona. Primer je iz Velike Britanije.
Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Evropi stoji že mnogo stavb zgrajenih na ta način, največ v Franciji. V Sloveniji že tudi stoji nekaj zgradb iz konopljinega betona, nekaj pa jih je v gradnji.
Enodružinska hiša iz konopljinega betona se gradi na čudoviti gozdni lokaciji pri Grosupljem. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt
Lesena hiška s polnilom sten iz konopljinega betona. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt
Energijska varčnost
Z konopljinim betonom, lahko dosežemo ali presežemo zahteve nizkoenergijske gradnje. Zadostujejo zidovi debeline 30-50 cm.
Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.200 EUR/m2 (leta 2013), v primeru sodelovanja naročnika lahko manj.
GRADNJA IZ KONOPLJE – prednosti/slabosti
Prednosti
Konoplja velja upravičeno za super rastlino, saj:
– čisti naš zrak in našo zemljo,
– “Raste kot konoplja!” – odporna na parazite in vremenske spremembe, ne potrebuje herbicidov in pesticidov,
– dolg koreninski sistem filtrira in neguje tla,
– hitro rastoča rastlina in velik donos (do 2 žetvi na leto),
– visoka natezna trdnost industrijskih izdelkov iz konoplje,
– nižji davki za proizvodnjo izdelkov iz konoplje.
– z njo lahko zdravimo tudi najtežje bolezni
Iz konoplje lahko izdelujemo marsikaj, med drugim tudi: izolacijske plošče, cement, omete, papir različnih tipov in kvalitet, raznovrstne tkanine, blago, vrvi, tapete, tepihe, obleke, zdravila, hrano, olja, margarino, vitaminske nadomestke, mila, šampone, kozmetiko, kompost, steljo, goriva, lubrikante, lake, kalupe, avtomobilske karoserije…
Gradnja iz konopljinega betona je zelo trdna in potresno varna. Taka hiša je požarno odporna, zrakotesna, a paropropustna, odlično toplotno izolativna. Taka gradnja je tudi zelo odporna na vremenske vplive, vlago, morebitne živali, plesni… Gradnja iz konoplje je do okolja prijazna saj le minimalno vpliva na okolje. Med gradnjo in med obratovanjem taka zgradba potroši zelo malo energije in je CO2 negativna.. Po zaključeni življenski dobi objekta, se vse uporabljene materiale vrne naravi, iz katere so tudi prišli, zato je to tudi trajnostna gradnja.
Bivanje v konopljini hiši je lahko nekaj najlepšega; je prijetno in zdravo, saj je taka hiša narejena iz naravnih materialov in paropropustna. Konoplja učinkovito uravnava vlago v prostoru, kar zagotavlja zdravo klimo in odlično počutje.
Slabosti
Konoplja je žilava, vlaknata rastlina in potrebno se je potruditi, da jo požanjemo in zmeljemo. Lesena konstrukcija mora biti nekoliko prilagojena tehniki vgradnje konopljinega betona.
PODPORNI SISTEMI NARAVNE GRADNJE
Naravna gradnja stremi k čim večji varčnosti ter samozadostnosti. Varčujemo z vodo, elektriko, kurivom… Samozadostnost pomeni, da stavba ne potrebuje priključkov na zunanje energetske, vodne in druge vire. Menimo, da sta varčnost in samozadostnost elementa, ki bosta zaradi sedanjega hitrega in nesmotrnega črpanja zemeljskih virov, še posebej pomembna v prihodnosti. Večina sodobnih naravnih gradenj je kljub temu še vedno priključena vsaj na električno in vodovodno omrežje.
Stavbe naravne gradnje zato povezujemo z naslednjimi sistemi:
– idealno je stavbo povezovati z okolico na permakulturni ali biodinamičen način. Torej, da je stavba povezana z okoliško naravo tako, da se med seboj podpirata.
Če pred stavbo na južni strani naredimo ribnik, se bo nizko zimsko sonce odbijalo od gladine ribnika ter tako dodatno grelo stavbo. Hišo tako pozimi grejeta dve sonci! Po fasadi lahko napeljemo plezalke, na katerih gojimo sadje ali zelenjavo. Ob stavbo lahko prislonimo stekleni zimski vrt, ki pozimi lovi sončno energijo. V njem lahko celo zimo gojimo zelenjavo. Poleti stavbo branimo pred premočnim soncem s premišljeno vmeščenimi krošnjami dreves…
Osnovne smernice pri zasnovi stavbe.
Hiša z ozelenjeno streho se povezuje z naravo na permakulturni način. Masivni zidovi stavbe akumulirajo toploto, ki jo potem oddajajo rastlinam, stavbni volumen pa nudi rastlinam zavetje pred vetrom. Svobodne race okrog hiše pa poskrbijo, da ni preveč polžev na vrtu.
Raznovrstna zelišča lahko rastejo kar na vaši strehi.
– meteorno vodo s strehe zbiramo v rezervoarjih. Vodo nato uporabimo za splakovanje straniščne školjke, tuširanje, pranje perila ter za zalivanje.
Primer večjega rezervoarja za zbiranje deževnice. Narejen je iz ferocementa (cementna malta v kombinaciji z jekleno mrežo). Od zunaj je še dodatno obdelan s apnenim ometom in pigmentom.
Primer gradnje večjega podzemnega zbiralnika deževnice iz ferocementa
– odpadno vodo, ki nastane pri pranju in tuširanju prečistimo v naravni rastlinski čistilni napravi. Vodo nato uporabimo za zalivanje.
Primer rastlinske čistilne naprave iz Šentjurja. Rastlinske čistilne naprave predstavljajo resnično “zadnje stanje tehnike”, saj očistijo odpadne vode vsaj tako kvalitetno kot “visokotehnološke” čistilne naprave, le da so 7 – 9 krat cenejše in ne potrebujejo priklopa na električno omrežje. Nekatere naprednejše občine v Sloveniji jih že uporabljajo. Pri enodružinski hiši lahko uporabimo rastlinsko čistilno napravo. V tem primeru nam bo pristojna služba 1x na leto odvzela vzorec vode. Če je v redu, smo oproščeni 70% davka.
– toplo vodo pripravimo s pomočjo sončnih kolektorjev na strehi.
– električno energijo lahko pridobivamo s pomočjo fotovoltaičnih panelov na strehi.
Fotovoltaični paneli v kombinaciji z baterijami za shranjevanje električne energije, nam omogočajo uporabo električne energije čez celotno leto, brez priklopa na javno električno omrežje. V primeru da proizvedemo več električne energije, kot jo porabimo, lahko preostanek “prodamo” v javno električno omrežje.
– uporabimo kompostno stranišče. Kompost nato uporabimo za gnojenje vrta.
Primer enostavnega kompostnega stranišča na odprtem. Enakega lahko uporabimo tudi znotraj hiše.
Naravna hiška 