GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Samonosna slamnata konstrukcija – primeri

Spodnjih sedem fotografij prikazuje različne objekte, ki jih je zasnoval arhitekt Werner Schmidt. Objekti se nahajajo v Švici in so med najlepšimi primeri stavb zgrajenimi na način slamnatih bal, pri čemer slamnate bale same predstavljajo nosilno konstrukcijo in zagotavljajo statično trdnost objektov. Objekti so zgrajeni iz bal širine kar 1,2m. Vir: https://www.atelierwernerschmidt.ch/hiša iz slame, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materialihiša iz slame, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materialihiša iz slame, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materialihiša iz slame, zelena streha, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materialihiša iz slame, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materialihiša iz slame, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materialihiša iz slame, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz slame, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materiali

Simpatična hiška iz ekovasi Sieben Linden v Nemčiji. Vir: https://siebenlinden.org/en/start-2/

hiša iz slame, slamnata streha, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materiali

Preprosta hiška iz ekovasi Zaježka na Slovaškem. Vir: http://www.zajezka.sk/

hiša iz slame, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materialihiša iz slame, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz slame, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materiali

Objekte na zgornjih treh fotografijah pa je zasnoval in zgradil naravni graditelj Tom Rijven. Tom pri gradnji uporablja svoj lastni sistem z imenom CUT, pri katerem nosilno konstrukcijo predstavlja sistem slamnatih bal ter tankih lesenih elementov. Sistem dosega izredno dobro razmerje med trdnostjo in uporabljenim materialom. Vir: splet

SLAMA

Uporablja se že tisočletja kot strešni material ter kot dodatek (armatura, izolacija) zidovom iz zbite ilovice. Od leta 1886 naprej se slamnate bale uporablja tudi za gradnjo sten. Slama ima izjemne izolacijske sposobnosti. Že bala debeline 35 cm skupaj z 7 cm obojestranskim ometom ima toplotno prehodnost 0,14W/m2K, kar presega zahteve nizkoenergijske in pasivne gradnje ki znaša 0,15W/m2K, za zunanje stene. Prednost slame je tudi, da zelo hitro zraste. Za žetev in baliranje ne potrošimo veliko energije. Stisnjene bale lahko uporabimo tudi za nosilno konstrukcijo, vendar mora biti bala v tem primeru certificirana. Z obojestranskim ilovnatim ometom ima slamnata stena zelo dobro, kar 90 minutno požarno odpornost.
Slama mora biti pravilno vgrajena, da se v njo ne naselijo živali in ne prihaja do prekomerne vlažnosti. Seveda je na to potrebno paziti tudi pri izolacijah v klasični gradnji.
Slama je izjemno prijeten, topel material. Človek se v prostorih iz slamnatih sten ali strehe počuti tako prijetno kot ptiček v gnezdu.

slama, naravni material, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

slamnate bale, slama, naravni material, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

ILOVICA

Je zmes gline in peska. Poleg lesa in kamna je eden najstarejših gradbenih materialov. Uporablja se za gradnjo zbitih sten, za izdelavo na soncu sušenih zidakov, za omete itd. Ilovica uravnava vlago v prostoru, saj ima sposobnost vezanja prekomerne vlage ter sproščanja vlage, če jo v bivalnem okolju primanjkuje. Ilovnati ometi in stene so paroprepustni, zato tudi preprečujejo nastajanje plesni. Ilovica iz zraka absorbira škodljive snovi in neprijetne vonjave, deluje antialergeno, zato jo lahko najdemo kot omet tudi v bolnišnicah za alergene bolnike. Masivni ilovnati elementi imajo izvrstno sposobnost zadrževanja toplote.
Ilovice je povsod dovolj. Uporabimo jo lahko kar presejano iz izkopa gradbene jame.

ilovica, glina, zemlja, naravni material, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

ilovnati ometi, ilovica, glina, zemlja, naravni material, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

EKOLOGIJA/OBREMENITEV OKOLJA

Klasična gradnja, ogrevanje, hlajenje in vzdrževanje objektov predstavlja danes v svetu cca. 50% vsega onesnaženja in obremenitve okolja.
Naravna gradnja ne tem področju dobesedno pomete z vsemi ostalimi oblikami gradnje. Zakaj?
-Vgrajuje se lokalne materiale, torej ni potreben transport oziroma je minimalen. Uporabi se bližnji les, slama, ilovica se lahko uporabi kar iz izkopa za temelje…
-Vgrajuje se nepredelane materiale, torej ni potrebna predelava, predelovalni obrati, tovarne, transport. Ni potrebna energija za predelavo in izdelavo, tako se v ozračje ne sprošča CO2, nasprotno naravna gradnja ga v naravnih gradivih skladišči skozi celoten življenski ciklus.
– Pravilno vgrajeni materiali imajo izjemno dolgo življensko dobo (stoletja).
– Ni potrebna energija za reciklažo materialov po uporabi in prav tako ni odpadnih materialov za na deponije. Po izteku življenske dobe se uporabljene materiale preprosto spet vrne naravi. Les in slama se kompostira, ilovica in kamen pa se vrne zemlji.
Za naravno gradnjo še kako velja resnica: Prah si in v prah se povrneš.

VPLIV NA LOKALNO SKUPNOST

 

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Mojster Zvonko iz Frankolovega izdeluje slamnato streho na hiši v Vrhu pri Galiciji

vpliv na lokalno skupnost, zadovoljstvo po opravljenem delu, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Uporaba lokalnih materialov in lokalnih znanj povezuje bližnjo skupnost.

Pri naravni gradnji izkoristimo lokalno znanje mojstrov in obrtnikov in na ta način pripomoremo k ohranjanju starih znanj in modrosti. Tehnike gradnje so načeloma preproste in neškodljive za zdravje, zato lahko pri njej sodelujejo vse generacije, tudi otroci (ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov seveda).

TRAJNOST

trajnost, kvaliteta, koliko časa zdrži naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Tradicionalne naravne gradnje z lahkoto zdržijo stoletja, saj so bila s tem namenom tudi grajena. Dandanes pa ima vsak proizvod omejen rok uporabe, po možnosti čimkrajši, da ga čimpogosteje menjamo. Na javnih razpisih v gradbeništvu zmagujejo najcenejši ponudniki, saj je to edino merilo, ki se upošteva. Življenska doba takih javnih objektov znaša samo par desetletij, s tem, da so že od samega začetka uporabe pojavljajo težave zaradi nizke kvalitete gradnje. To se bo kmalu spremenilo, saj nam bo, če ne zaradi drugih razlogov, za take netrajnostne eksperimente zmanjkalo poceni energije (nafte), brez katere vse to ne bi bilo mogoče, da ne govorimo o obremenjevanju okolja, ki ga ta energijska potratnost prinaša.

Pomemben vidik je uporaba primernih materialov na pravilen način ter seveda vzdrževanje.
Naravna gradnja se gradi premišljeno, kvalitetno, z namenom, da gradnja zdrži čimveč časa. Takšna gradnja se ponavadi gradi za več generacij. Tehnike naravne gradnje imajo izjemno bogato zgodovino, saj jih človek v različnih oblikah uporablja že tisočletja. Taka gradnja brez problema zdrži stoletja, znan je primer desetnadstropne stavbe v Turčiji, narejene po metodi zbite zemlje, ki je stara kar 1000 let.