SODOBNA NARAVNA GRADNJA

Maya Guesthouse, sodobna naravna gradnja, hiša iz slame, slamnate bale, lesena hiša, arhitekt naravna gradnja, projektiranje, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Nastanitveni objekt Maya Guesthouse v Švici. Objekt je narejen po metodi lesene nosilne konstrukcije in slamnatih bal, ki so v tem primeru širine kar 1,2m. Objekt spada med t.i. superizolirane stavbe. Zunanji in notranji ometi so ilovnati, kritina pa je iz lesenih klanih skodel. Hotel je odprl svoja vrata leta 2012 in je prvi primer hotela, izoliranega v celoti iz slamnatih bal v Evropi. Avtor objekta je arhitekt Werner Schmidt.

Torej, kaj je to „Sodobna naravna gradnja“?
To je gradnja bivališč in drugih objektov iz naravnih, nepredelanih, “živih” materialov/gradiv. Ti materiali so, na primer: ilovica, slama, les, kamen, volna, seno, pesek, mivka, skale…

Zakaj naravna gradnja?
Hiša naj človeka z naravo povezuje in ne ločuje. Ljudje smo naravna bitja in najbolje se počutimo v naravi. Narava nam nudi vse kar potrebujemo za živjenje: sonce, vodo, zrak, zemljo, rastline, živali.
Človek si že tisočletja gradi bivališča z namenom, da bi si izboljšal in olajšal življenje. S pomočjo obleke in bivališč lahko živi tudi v predelih, ki so zanj manj optimalni.
Naravna gradnja nudi človeku celostno gledano najboljše, najprijetnejše in najbolj zdravo bivalno okolje.
Zato, ker tukaj čisto vsak priDOBI.

Zakaj sodobna naravna gradnja?
Sodobna naravna gradnja nadaljuje razvoj tradicionalne naravne gradnje, v kateri prebiva človeštvo že od svojih začetkov.
Zasleduje cilje kako z najmanj truda, materialov, časa, dela in posegov v naravo, ponuditi človeku celostno gledano najboljše možno bivalno okolje.

Kje?
Kjerkoli na svetu že smo, si lahko iz lokalnih materialov zgradimo optimalno bivališče.
Primeri:
– V puščavi si gradimo bivališča iz zemlje in peska, ki nas ščitijo pred premočnim soncem.
– V hladnih krajih uporabimo les, ki je dober izolator.
– Na daljnem vzhodu uporabljajo vsestranski bambus, ki ga imajo v izobilju.
– Eskimi uporabljajo ledene kocke.
– V krajih z žitnimi polji uporabljajo slamo.
– V Sloveniji imamo izobilje lesa, slame, ilovice in kamna. Izkoristimo to danost!

Je to prava, resna gradnja?
Stavbe narejene na način naravne gradnje se pravno in zakonsko tretira kot vse ostale stavbe.
Objekti imajo pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje, vgrajeni materiali in sistemi gradnje so certificirani in testirani. Zagotovljena je zdravstvena, požarna in potresna varnost.
Gradbeno podjetje vam po končani gradnji preda vse potrebne garancije in certifikate.
Na svetu je bilo na način naravne gradnje izvedenih že ogromno enostanovanjskih, večstanovanjskih, apartmajskih, hotelskih in drugih zgradb.

Naravna gradnja je lahko tudi manj resna gradnja. Postavite si hišico na drevesu ali slamnato kolibo za hec. Otroci (in odrasli) bodo (boste) navdušeni!

PREDNOSTI NARAVNE GRADNJE

SLABOSTI NARAVNE GRADNJE

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Samonosna slamnata konstrukcija – prednosti/slabosti

Prednosti
Tak način gradnje je v krajih z mrzlimi zimami optimalen. Poleg tega, da zagotavlja izjemno toplotno izolativnost, je njegova prednost v tem, da za nosilno konstrukcijo ne potrebuje lesa. Slamnate bale same nosijo zgornjo etažo in ostrešje. Na ta način privarčujemo, saj so slamnate bale cenejše od lesenih stebrov. Slama poleg tega zraste že v roku pol leta, medtem ko kvaliteten les potrebuje za rast desetletja ali stoletja.

Bivalno ugodje v taki stavbi je odlično, saj je kombinacija ilovice, ki uravnava vlažnost v prostoru in deluje antialergeno, in prijetne tople slame, izjemno posrečena. Taka stavba je paroprepustna, kar pomeni, da prekomerna vlaga in vonjave prehajajo skozi ovoj stene navzven.

Taka stavba je izjemno doboro izolirana, zato potrebuje malo ali celo nič ogrevanja ter ne potrebuje hlajenja. Bivalno ugodje se zagotavlja brez uporabe dragih tehnologij. Tako odpadejo drago vzdrževanje, popravljanje, menjave potrošnega materiala itd.

Slabosti
V primeru, da hočemo na stene stavbe pritrjevati težje elemente (npr. omarice), je potrebno že med gradnjo na tem mestu izvesti leseno podkonstrukcijo.
Zidovi so lahko zelo široki, če se za take odločimo.
Potrebno je dobiti slamnate bale, ki so primerne za vgradnjo, kar včasih ni enostavno.
Težja statična preverba.

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Samonosna slamnata konstrukcija – predstavitev

samonosna slamnata konstrukcija, hiša iz slame, slamnate bale, arhitekt naravna gradnja, projektiranje hiše iz slame, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 1: Večja enodružinska hiša ima nosilno konstrukcijo v celoti narejeno iz slamnatih bal širine kar 1,2m. Avtor: Werner Schmidt, Švica

Opis načina gradnje
Kot nosilna konstrukcija in kot polnila zidov se uporabi kar slamnate bale. Uporabi se slamnate bale širine 40 cm do 120 cm, ki se jih na temeljno ploščo zlaga kot kocke do vrha etaže. Bale se med seboj poveže z lesenimi palicami. Pusti se odprtine za okna in vrata. Na vrhu etaže se nad balami naredi močan leseni okvir, ki se ga s pasovi poveže z nastavki v temeljih in napne. Na ta način se bale stisne in prepreči poznejše posedanje. Na leseni okvir se nato izvede ostrešje s poljubnim tipom strehe. Omete se izvede na slamnate stene – notranji ometi so ilovnati, zunanji pa apneni, da se zagotovi vodoodbojnost. Slama se na ta način trajno konzervira. Omete se lahko izvaja ročno ali strojno.
Na ta način se lahko gradi tudi dvoetažne stavbe.

samonosna slamnata konstrukcija, hiša iz slame, slamnate bale, arhitekt naravna gradnja, projektiranje hiše iz slame, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 2: Primer enostavne in simpatične enodružinske hiše grajene na način samonosne slamnate konstrukcije. Energijska varčnost take gradnje je izjemna, saj tako za nosilno konstrukcijo, kot za toplotno izolacijo služijo slamnate bale širine kar 1,2m. Stavba se z okni odpira proti jugu, da lahko pozimi lovi sončne žarke. Pred premočnim visokim poletnim soncem jo brani velik napušč. Avtor: Werner Schmidt, Švica

Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Sloveniji imamo en primer take  gradnje. Manjša enodružinska hiša stoji v Metavi pri Mariboru. V tujini je takih gradenj ogromno. Nekatere stojijo že več kot sto let. V Švici je arhitekt Werner Schmidt izvedel več enostanovanjskih in večstanovanjskih objektov na omenjeni način gradnje.

samonosna slamnata konstrukcija, hiša iz slame, slamnate bale, arhitekt naravna gradnja, projektiranje hiše iz slame, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 3: Manjša hišica narejena s samonosno slamnato konstrukcijo je zgrajena v kraju Metava. Avtor: naravni graditelj Robert Klemensberger

 

Energijska varčnost
V primeru, da se izvedejo stene s širokimi slamnatimi balami (120 cm), spada stavba med t.i. superizolirane stavbe in tudi pozimi ne potrebuje ogrevanja. Že človek s svojimi aktivnostmi oddaja dovolj toplote, da je bivalna temperatura v taki stavbi prijetna. Pride pa seveda do toplotnih izgub zaradi  prezračevanja, zato se po potrebi malo podkuri. Za primerjavo: že bala debeline 35 cm skupaj s trstično ploščo in 4cm debelim obojestranskim ometom ima toplotno prehodnost 0,14W/m2K, kar presega zahteve nizkoenergijske in celo pasivne gradnje, ki znaša 0,15W/m2K.

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.200 EUR/m2, v primeru sodelovanja naročnika lahko manj.