PODPORNI SISTEMI NARAVNE GRADNJE

Naravna gradnja stremi k čim večji varčnosti ter samozadostnosti. Varčujemo z vodo, elektriko, kurivom… Samozadostnost pomeni, da stavba ne potrebuje priključkov na zunanje energetske, vodne in druge vire. Menimo, da sta varčnost in samozadostnost elementa, ki bosta zaradi sedanjega hitrega in nesmotrnega črpanja zemeljskih virov, še posebej pomembna v prihodnosti. Večina sodobnih naravnih gradenj je kljub temu še vedno priključena vsaj na električno in vodovodno omrežje.

Stavbe naravne gradnje zato povezujemo z naslednjimi sistemi:
– idealno je stavbo povezovati z okolico na permakulturni ali biodinamičen način. Torej, da je stavba povezana z okoliško naravo tako, da se med seboj podpirata.
Če pred stavbo na južni strani naredimo ribnik, se bo nizko zimsko sonce odbijalo od gladine ribnika ter tako dodatno grelo stavbo. Hišo tako pozimi grejeta dve sonci! Po fasadi lahko napeljemo plezalke, na katerih gojimo sadje ali zelenjavo. Ob stavbo lahko prislonimo stekleni zimski vrt, ki pozimi lovi sončno energijo. V njem lahko celo zimo gojimo zelenjavo. Poleti stavbo branimo pred premočnim soncem s premišljeno vmeščenimi krošnjami dreves…

sonaravna gradnja, permakultura, peter rijavec, projektiranje, arhitekt naravna gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Osnovne smernice pri zasnovi stavbe.

sonaravna gradnja, permakultura, peter rijavec, projektiranje, arhitekt naravna gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Hiša z ozelenjeno streho se povezuje z naravo na permakulturni način. Masivni zidovi stavbe akumulirajo toploto, ki jo potem oddajajo rastlinam, stavbni volumen pa nudi rastlinam zavetje pred vetrom. Svobodne race okrog hiše pa poskrbijo, da ni preveč polžev na vrtu.

zelena streha, naravna hiša, naravna gradnja, lesena hiša

Raznovrstna zelišča lahko rastejo kar na vaši strehi.

– meteorno vodo s strehe zbiramo v rezervoarjih. Vodo nato uporabimo za splakovanje straniščne školjke, tuširanje, pranje perila ter za zalivanje.

zbiralnik deževnice, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer večjega rezervoarja za zbiranje deževnice. Narejen je iz ferocementa (cementna malta v kombinaciji z jekleno mrežo). Od zunaj je še dodatno obdelan s apnenim ometom in pigmentom.

zbiralnik deževnice, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer gradnje večjega podzemnega zbiralnika deževnice iz ferocementa

– odpadno vodo, ki nastane pri pranju in tuširanju prečistimo v naravni rastlinski čistilni napravi. Vodo nato uporabimo za zalivanje.

rastlinska čistilna naprava, projektiranje, arhitekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer rastlinske čistilne naprave iz Šentjurja. Rastlinske čistilne naprave predstavljajo resnično “zadnje stanje tehnike”, saj očistijo odpadne vode vsaj tako kvalitetno kot “visokotehnološke” čistilne naprave, le da so 7 – 9 krat cenejše in ne potrebujejo priklopa na električno omrežje. Nekatere naprednejše občine v Sloveniji jih že uporabljajo. Pri enodružinski hiši lahko uporabimo rastlinsko čistilno napravo. V tem primeru nam bo pristojna služba 1x na leto odvzela vzorec vode. Če je v redu, smo oproščeni 70% davka.

– toplo vodo pripravimo s pomočjo sončnih kolektorjev na strehi.
– električno energijo lahko pridobivamo s pomočjo fotovoltaičnih panelov na strehi.

naravna hiška, fotovoltaika, zelena streha, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Fotovoltaični paneli v kombinaciji z baterijami za shranjevanje električne energije, nam omogočajo uporabo električne energije čez celotno leto, brez priklopa na javno električno omrežje. V primeru da proizvedemo več električne energije, kot jo porabimo, lahko preostanek “prodamo” v javno električno omrežje.

– uporabimo kompostno stranišče. Kompost nato uporabimo za gnojenje vrta.

kompostno stranišče, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer enostavnega kompostnega stranišča na odprtem. Enakega lahko uporabimo tudi znotraj hiše.

 

ZDRAVJE

narava, zdravje, naravni materiali, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

bivanje v naravi, zdravo bivanje, kampiranje, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Človek se najbolje počuti zunaj, v naravi, zato je tako lepo, naprimer, poleti kampirati.

Človek že od samega začetka živi v naravi, med naravnimi materiali. Dobesedno zrasel je iz njih, zato so mu tako blizu. So kot nekakšna podlaga na kateri lahko uspeva.

Ali veste, da obstaja medicinski izraz (bolezen): “Sindrom bolnih sodobnih stavb”?
Sindrom bolnih stavb je dejstvo, ki ga priznava tudi Svetovna zdravstvena organizacija – WHO. V angleščini se terminu pravi: SBS oz. Sick building syndrome. Vzroki za sindrom bolnih stavb so lahko:

  • neustrezno ogrevanje in prezračevanje
  • izpusti (outgassing)
  • hlapne organske spojine (VOC – volatile organic compounds)
  • plesni

Tisočletja sožitja med človekom in naravnimi materiali ter ustrezna vgradnja so garancija, da ne bo prišlo do negativnih presenečenj, kot se to dogaja pri nekaterih umetnih materialih: azbest je kancerogen, nekatere vrste plastike so strupene, laki, barve, lepila, plini iz stiropora itd. hlapijo, povzročajo alergije, glavobole, depresije, izčrpanost, utrujenost, bivanje med armirano-betonskimi stenami človeku škodi…
Seveda ni nujno, da je vse novo in umetno slabo. Prav tako ni vse kar najdemo v naravi brezpogojno dobro za človeka (rdeča mušnica naprimer).
Za vse gradnje pa velja, da je za zdravje zelo pomembno dovolj pogosto zračenje prostorov v katerih bivamo.
Naravne gradnje so paroprepustne, vlaga in vonjave se tako iz prostorov prosto izločajo skozi stavbni ovoj navzven. Paroprepustnost je bistvenega pomena za ugodno mikroklimo, zdravje in dobro počutje.  Naravni materiali imajo sposobnost, da začasno zadržijo veliko vlage (cca. 10 krat več kot umetni) in jo kasneje ponovno vrnejo v prostor. Tako uravnavajo vlažnost v prostoru. Prevelika vlažnost povzroča namreč rast plesni, kar je zdravju škodljivo.

BIVALNO UGODJE, KVALITETA BIVANJA

bivalno ugodje, kvaliteta bivanja, hiša iz slame, ilovnati ometi, naravni interierji, arhitekt naravna gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

bivalno ugodje, kvaliteta bivanja, hiša iz slame, ilovnati ometi, naravni interierji, arhitekt naravna gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Naravna gradnja pripelje naravo v naš dom. Prijetne ambiente z lesom in ilovico je izdelalo podjetje Snopje.

Naravna gradnja glede bivalnega ugodja in kvalitete bivanja nima prave konkurence.
Bivanje v naravni gradnji je za človeško bitje optimalno. Zakaj? Smo naravna bitja in najbolje se počutimo prav v naravi. Naravna gradnja nam naravo pripelje v naše domove. Počutje v naravnih bivališčih je nekaj posebnega, zdravilnega, prijetnega, pomirjujočega. Poskusite, če še niste, mogoče boste odkrili kaj zase.
Življenje med naravnimi materiali vpliva na človeka blagodejno na več nivojih in na več načinov: telesno, umsko, čustveno, duhovno… Taka hiša nas “zdravi” in napolnjuje s pozitivno energijo.

tadelakt, kopalnica, naravni interierji, arhitekt naravna gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Kopalnica obdelana s finalnim slojem na način Tadelakt.

 

EKOLOGIJA/OBREMENITEV OKOLJA

Klasična gradnja, ogrevanje, hlajenje in vzdrževanje objektov predstavlja danes v svetu cca. 50% vsega onesnaženja in obremenitve okolja.
Naravna gradnja ne tem področju dobesedno pomete z vsemi ostalimi oblikami gradnje. Zakaj?
-Vgrajuje se lokalne materiale, torej ni potreben transport oziroma je minimalen. Uporabi se bližnji les, slama, ilovica se lahko uporabi kar iz izkopa za temelje…
-Vgrajuje se nepredelane materiale, torej ni potrebna predelava, predelovalni obrati, tovarne, transport. Ni potrebna energija za predelavo in izdelavo, tako se v ozračje ne sprošča CO2, nasprotno naravna gradnja ga v naravnih gradivih skladišči skozi celoten življenski ciklus.
– Pravilno vgrajeni materiali imajo izjemno dolgo življensko dobo (stoletja).
– Ni potrebna energija za reciklažo materialov po uporabi in prav tako ni odpadnih materialov za na deponije. Po izteku življenske dobe se uporabljene materiale preprosto spet vrne naravi. Les in slama se kompostira, ilovica in kamen pa se vrne zemlji.
Za naravno gradnjo še kako velja resnica: Prah si in v prah se povrneš.