– BIVALNO UGODJE, KVALITETA BIVANJA
– EKOLOGIJA/OBREMENITEV OKOLJA


Človek se najbolje počuti zunaj, v naravi, zato je tako lepo, naprimer, poleti kampirati.
Človek že od samega začetka živi v naravi, med naravnimi materiali. Dobesedno zrasel je iz njih, zato so mu tako blizu. So kot nekakšna podlaga na kateri lahko uspeva.
Ali veste, da obstaja medicinski izraz (bolezen): “Sindrom bolnih sodobnih stavb”?
Sindrom bolnih stavb je dejstvo, ki ga priznava tudi Svetovna zdravstvena organizacija – WHO. V angleščini se terminu pravi: SBS oz. Sick building syndrome. Vzroki za sindrom bolnih stavb so lahko:
Tisočletja sožitja med človekom in naravnimi materiali ter ustrezna vgradnja so garancija, da ne bo prišlo do negativnih presenečenj, kot se to dogaja pri nekaterih umetnih materialih: azbest je kancerogen, nekatere vrste plastike so strupene, laki, barve, lepila, plini iz stiropora itd. hlapijo, povzročajo alergije, glavobole, depresije, izčrpanost, utrujenost, bivanje med armirano-betonskimi stenami človeku škodi…
Seveda ni nujno, da je vse novo in umetno slabo. Prav tako ni vse kar najdemo v naravi brezpogojno dobro za človeka (rdeča mušnica naprimer).
Za vse gradnje pa velja, da je za zdravje zelo pomembno dovolj pogosto zračenje prostorov v katerih bivamo.
Naravne gradnje so paroprepustne, vlaga in vonjave se tako iz prostorov prosto izločajo skozi stavbni ovoj navzven. Paroprepustnost je bistvenega pomena za ugodno mikroklimo, zdravje in dobro počutje. Naravni materiali imajo sposobnost, da začasno zadržijo veliko vlage (cca. 10 krat več kot umetni) in jo kasneje ponovno vrnejo v prostor. Tako uravnavajo vlažnost v prostoru. Prevelika vlažnost povzroča namreč rast plesni, kar je zdravju škodljivo.


Naravna gradnja pripelje naravo v naš dom. Prijetne ambiente z lesom in ilovico je izdelalo podjetje Snopje.
Naravna gradnja glede bivalnega ugodja in kvalitete bivanja nima prave konkurence.
Bivanje v naravni gradnji je za človeško bitje optimalno. Zakaj? Smo naravna bitja in najbolje se počutimo prav v naravi. Naravna gradnja nam naravo pripelje v naše domove. Počutje v naravnih bivališčih je nekaj posebnega, zdravilnega, prijetnega, pomirjujočega. Poskusite, če še niste, mogoče boste odkrili kaj zase.
Življenje med naravnimi materiali vpliva na človeka blagodejno na več nivojih in na več načinov: telesno, umsko, čustveno, duhovno… Taka hiša nas “zdravi” in napolnjuje s pozitivno energijo.

Kopalnica obdelana s finalnim slojem na način Tadelakt.
Klasična gradnja, ogrevanje, hlajenje in vzdrževanje objektov predstavlja danes v svetu cca. 50% vsega onesnaženja in obremenitve okolja.
Naravna gradnja ne tem področju dobesedno pomete z vsemi ostalimi oblikami gradnje. Zakaj?
-Vgrajuje se lokalne materiale, torej ni potreben transport oziroma je minimalen. Uporabi se bližnji les, slama, ilovica se lahko uporabi kar iz izkopa za temelje…
-Vgrajuje se nepredelane materiale, torej ni potrebna predelava, predelovalni obrati, tovarne, transport. Ni potrebna energija za predelavo in izdelavo, tako se v ozračje ne sprošča CO2, nasprotno naravna gradnja ga v naravnih gradivih skladišči skozi celoten življenski ciklus.
– Pravilno vgrajeni materiali imajo izjemno dolgo življensko dobo (stoletja).
– Ni potrebna energija za reciklažo materialov po uporabi in prav tako ni odpadnih materialov za na deponije. Po izteku življenske dobe se uporabljene materiale preprosto spet vrne naravi. Les in slama se kompostira, ilovica in kamen pa se vrne zemlji.
Za naravno gradnjo še kako velja resnica: Prah si in v prah se povrneš.

Mojster Zvonko iz Frankolovega izdeluje slamnato streho na hiši v Vrhu pri Galiciji

Uporaba lokalnih materialov in lokalnih znanj povezuje bližnjo skupnost.
Pri naravni gradnji izkoristimo lokalno znanje mojstrov in obrtnikov in na ta način pripomoremo k ohranjanju starih znanj in modrosti. Tehnike gradnje so načeloma preproste in neškodljive za zdravje, zato lahko pri njej sodelujejo vse generacije, tudi otroci (ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov seveda).