arhitekt

DGD

/ peterrijavec / 2 Comments

DGD (dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja) je namenjena temu kar piše že v naslovu, torej pridobitvi gradbenega dovoljenja. Narejena mora biti natančno tako kot določa zakon, da ga Upravna enota lahko potrdi in izda gradbeno dovoljenje. V Sloveniji je DGD dokumentacija precej obremenjena z birokracijo.

načrt, pgd, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, projektiranje hiše

Ureditvena situacija iz DGD dokumentacije (primer)

To je tudi razlog, da se vam kot investitorju ne izplača za DGD vztrajati pri najnižji ceni, saj bo to žal šlo na vaš račun, torej na račun kvalitete projekta. Birokratke nujnosti zahtevajo svoj čas in denar. Vaš projekt se žal začne šele potem, ko je to zagotovljeno.

Izkušnje in modrost pravijo, da preden se česarkoli lotimo (velja vsaj za bolj kompleksne, ne inpulzivne stvari), to najprej dobro premislimo. Ne samo razumsko, ampak tudi tako, da pustimo stvarem svoj čas, da se same postavijo na svoje mesto. Tako je tudi pri snovanju lastnega doma. To je proces, ki zahteva svoj čas in energijo. Če bomo iskali parcelo, šli skozi proces projektiranja (razvoja) in gradnje na silo, na hitro, potem nam bo to življenje in tudi novi dom vračalo v enaki meri nazaj. Saj vemo, da kar sejemo, to žanjemo. V takem domu, ne bomo našli miru. Dom je rezultat našega stanja/bitja med celotnim procesom projektiranja in gradnje.

načrt, pgd, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, projektiranje hiše

Situacija priključevanja na javno infrastrukturo iz DGD dokumentacije (primer)

Vidimo torej, da se že v fazi DGD izplača vzeti čas, da lahko s arhitektom pridemo do optimalne rešitve glede na dano lokacijo. Vsaka premišljena in pametna izbira v tej fazi vam zagotovo prinese velike pluse med samo gradnjo in še posebej v celotnem času  bivanja v novem domu. V tej fazi* se pogovarjamo o osnovnih  stvareh, kot:
– kaj si želite in o čem sanjate?
– umestitev hiše na parcelo (orientacija glede na strani neba, razgled, sosede…)
– zunanja ureditev (dostop, parkiranje, parkovne in  vrtne ureditve, peš poti, dostop s kolesom…)
– funkcionalna zasnova objekta (razpored prostorov, oblike prostorov, velikosti prostorov, notranja oprema, poti uporabnikov…)
– oblikovanje in zunanji izgled hiše
– uporabljeni materiali pri hiši itd…

*Še bolj osnovna faza kot DGD je IZP (idejna zasnova), vendar jo za manjše objekte ne posebej izpostavljamo. Jo je pa potrebno narediti za pridobivanje projektnih pogojev. Po navadi se vi kot naročnik z arhitektom zmenite kar za DGD. V tem primeru je IZP že vsebovana v DGD.

tloris, hiša naravna gradnja, pgd, projekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali,

Tloris na nivoju obdelave DGD (primer)

prerez, načrt, hiša, tloris, hiša naravna gradnja, pgd, projekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, hiša iz slame

Primer prerezov za enostanovanjski objekt iz DGD (primer)

Gradnja prve hiše s samonosno slamnato konstrukcijo v Sloveniji. 2. DEL

/ peterrijavec / 2 Comments

Venec in streha

Drugi dan smo se zbudili in pričakal nas je sneg. Fanj smo se oblekli in odhiteli, da pokrijemo hišo. Močan lesen venec v širini stene smo postavili na vrh obodnih nosilnih sten. Venec se z žeblji poveže z balami spodaj. Na tak venec se potem postavi poljubno ostrešje. V tem primeru je bilo to leseno ostrešje, ki  tvori enokapno ozelenjeno streho. Na višji strani venca se doda dodatne pokončne letve, da se zagotovi padec (naklon) špirovcev (3%). Po vrhu špirovcev se namesti leseni opaž iz desk in hiša je pokrita. Končali smo že v Nedeljo dopoldan, tako smo za postavitev sten, namestitev venca in pokritje hiše z deskami, potrebovali vsega 10h.

hiša iz slame, slamnate bale, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz slame, slamnate bale, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz slame, slamnate bale, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

In potem…

… je potrebno vse stene poravnati in vse luknje v steni dobro napolniti s slamo, da se prepreči toplotne mostove. Venec se potem s pasovi (gurtnami) na več mestih  (cca. na 1m)  poveže z temelji. Pasove se teden ali dva enakomerno zateguje, da se bale dovolj stisne, da se ne bi kasneje posedale. Po tem času se pasove odstrani. Ko je to storjeno, se bale slame v steni zunaj in znotraj s kosilnico postriže. Robert je potem venec in talno ploščo povezal z diagonalami in vertikalami na notranji in zunanji strani stene (to ni nujno pri takem načinu gradnje, je pa priporočljivo pri ožjih balah, ali balah ki nimajo povsem ustrezne gostote in trdnosti). Uporabil je tanjše deske. Tako se zagotovi boljšo trdnost in zavetrovanje hiše. Na take stene se potem lahko nanaša omet. V tem primeru ilovnati omet na notranji in na zunanji strani. Ilovnati omet na zunanji strani je v tem primeru primeren, saj se je potem zunanja fasada v celoti podeskala, tako je ilovnati omet zaščiten pred dežjem… Če celotno fasado zaščitimo z deskami, sicer porabimo več lesa, kot če bi izvedli samo apneni omet, vendar lahko v tem primeru (ko fasado podeskano) naredimo manjše napušče, kar je boljše v primeru neurja. Za talno  in strešno toplotno izolacijo so se v tem primeru uporabile kar bale slame. Taka hiša je zato odlično izolirana.  Za več slik in podatkov (izvedba talne plošče, strehe, predelnih sten, instalacij) obiščite Robertovo in Jernejevo stran na facebooku: https://www.facebook.com/pages/Naravna-hi%C5%A1a-Straw-Bale-House/178004998981430?fref=ts

Tak način gradnje je relativno enostaven, lahko ga izvajajo tudi ne posebej izurjeni nadobudneži pod vodstvom mojstra. Noben gradbeni element ni težji od par (deset) kilogramov, niti ni strupenih snovi, zato na gradbišču ni posebne nevarnosti. Med gradnjo so se na gradbišču radi zadrževali tudi otroci; lepo smo skupaj sodelovali pri gradnji.

otroci gradnja, hiša iz slame, slamnate bale, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

otroci gradnja, hiša iz slame, slamnate bale, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Še dve fotografiji, ki prikazujeta skoraj končano hišo slabo leto po začetku.

naravna hiška, ročno izdelana keramika, hiša iz slame, slamnate bale, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz slame, lesena hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Gradnja prve hiše s samonosno slamnato konstrukcijo v Sloveniji. 1. DEL

/ peterrijavec / 2 Comments

V Metavi pri Mariboru sta mizar in naravni graditelj Robert Klemensberger in njegov kolega Jernej organizirala brezplačno delavnico naravne gradnje. Gradili smo manjšo hišo. Bilo je jasno sobotno jutro Januarja 2013, in kljub zimi se je zbralo vsaj 20 prostovoljcev željnih dela, ustvarjanja, znanja in druženja. Hiša je namenjena mladi družini in kot piše že v naslovu, ne bo imela dodatne nosilne konstrukcije poleg sten iz slamnatih bal.

Temelji in temeljna plošča

Hiša leži na padajočem terenu in je tudi zaradi tega dvignjena od tal. Za temelje se uporabi lesene kole (pilote), ki se jih zabije v tla. Ob kolih v zemlji se da prodec, da se onemogoči zadrževanje vode ob kolu. Še bolj trajnostna varianta, bi bila, da koli počivajo na kamnitih temeljih nad zemljo (kot pri kozolcu), saj vemo da les največ zdrži, če je povsem na suhem ali pa v celoti v vodi. Pri načinu temeljenja, ko koli ležijo na kamnitih temeljih, bi bilo potrebno zagotoviti, da so kamniti temelji dovolj globoko v zemlji, ter da so leseni koli na temelje pritrjeni. Drugače obstaja možnost premika ali prevrnitve hiše pri hudem neurju.

hiša iz slame, slamnate bale, gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Na take točkovne temelje – pilote se je potem položilo horizontalne lesene nosilce, pravokotno na njih pa leseni opaž – deske. Tako smo dobili temeljno ploščo.

leseni temelji, piloti, hiša iz slame, slamnate bale, gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Pod nosilnimi zidovi, ki potekajo po obodu, se je izvedel pas lesenih letev z medsebojnim razmakom. Pod njimi se je vgradila hidroizolacija (dachpapa), ki bo morebiten kondenz iz sten lovila in odvajala navzven. Letve zagotavljajo primeren dvig bal nad talno ploščo in tako zagotavljajo, da spodnji del bale ne bo dalj časa moker ob morebitnem zbiranju kondenza v steni in potovanju navzdol. Še pred pritrditvijo letev so se skozi njih zabili žeblji (cveki), na katere se bo nalagala prva vrsta bal.

hiša iz slame, slamnate bale, gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz slame, slamnate bale, gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, projektiranje

Stene

Nosilne stene potekajo pri tej hiši po obodu objekta. Na žeblje se nabije prva vrsta bal. Na prvo vrsto bal se z zamikom polovice bale položi drugo vrsto. Bale se polagajo tako, da se vedno zamikajo za polovico bale. Tako se zagotovi večja trdnost. Skozi bale se potem porine ošiljene bambusove ali kakšne druge palice (dve palici na balo). S tem se zagotovi, da so bale med seboj povezane. Taka palica naj po višini povezuje tri vrste hkrati. Potrebno je paziti, da se stena gradi navpično. Priporočljivo je, da se na vogalih začasno postavi navpično po dve deski, da so vogali res navpični in trdni. Na pozicijah kjer bodo odprtine v steni (vrata, okna), sa na primerni višini v steno vgradi leseni okvir v velikosti odprtin. Okvirje se po potrebi začasno fiksira z deskami. Med bale slame lahko potresemo apno, kar še dodatno odvrača morebitne živali, ki bi si hotele v balah poiskati zatočišče.

slamnate bale, stena iz slamnatih bal, hiša iz slame, hiša iz slamnatih bal

Za tak način gradnje sten se uporablja posebno orodje, ki si ga sami izdelamo: Lesena macola, za to, da balo potolčemo, da dobro sede. Kovinske vilice, ko je potrebno balo prešiti (v primeru, ko balo krajšamo na željeno dolžino). Ploščate table iz vezane plošče, da bala lažje zdrsne ob drugo balo. Lesena “kladiva” v obliki čkre T, da bale in steno ravnamo.

orodje pri hiši iz slame, hiša iz slame, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

gradnja hiše iz slame, slamnata hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materialigradnja hiše iz slame, slamnata hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

gradnja hiše iz slame, slamnata hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Ko sezidamo steno do željene višine, sa nanjo  postavi močan leseni okvir – venec, na katerega se potem postavi ostrešje in streho. To je bilo za prvi dan vse. Po končanem delu smo šli na vegansko večerjo, ki se je v bližnji brunarici z domačim pivom, koncertom… prevesila v rajanje in druženje pozno v noč…

žur, gradnja hiše iz slame, slamnata hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Gradnja prve hiše s samonosno slamnato konstrukcijo v Sloveniji. 2. DEL

Instalacije

/ peterrijavec

Instalacije v stavbi v grobem ločimo na elektro instalacije in strojne instalacije.

Elektro instalacije

Elektro instalacije predstavljajo najprej zunanji priključek stavbe na javno elektroenergetsko omrežje, če se stavba na njega priključuje. V primeru, da se ne, ima stavba lasten vir električne energije (fotovoltaika, vetrnice…) ali pa je brez električne energije. Elektroinstalacije predstavljajo potem še razvod električne energije po stavbi: razsvetljava, vtičnice, mrebitno električno stensko ali talno ogrevanje…. Če imamo v stavbi razne električne naprave (toplotna črpaka, električni štedilnik…), je potrebno tudi njih povezati v električno omrežje. Nekje je potrebno predvideti elektro omarico s števcem porabe. Lahko kot samostoječo nekje na parceli, ali pa vgrajeno v fasado objekta. Elektroomarica mora biti javno dostopna. Nekje v notranjosti objekta je potrebno vgraditi tudi omarico z varovalkami.

Ponavadi imamo v stavbi napetost 220 V. Življenje med pretirano električno napeljavo v hiši ni zdravo, zato se nekateri odločajo za uporabo le 12 V napetosti v hiši. Nekateri si poleg bivalne hiše zgradijo še manjšo lopo, v kateri imajo vse aparate, ki potrebujejo električno energijo. Tako živijo v prostoru brez električne napeljave. Priporočljivo je, da vsaj v spalnici nimamo električnih naprav, oz. čimmanj.

Električna napeljava je večinoma v obliki žic, obdanih z izolacijo iz umetne mase. Take žice se vodijo po prostorih v posebnih ceveh iz umetne mase. V naravni gradnji se uporabljajo mnogokrat zmerno gorljivi materiali (slama, les…), zato moramo izbrati ustrezne cevi (take, ki preprečuje vžig sosednjih materialov) po katerih vodimo električne žice. Elektroinstlacije se vodijo v stenah, stropu ali tlakih. Prostor za elektroinstalacije se pripravi glede na način gradnje.

Strojne instalacije

Strojnih instlalacij imamo lahko več vrst: vodovodne instalacije, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, kanalizacijske instalacije…

Vodovodne instalacije so lahko za toplo in hladno vodo, ki jo uporabljamo v kuhinji in kopalnici. Lahko imamo talno ali radiatorsko ogrevanje. Če je objekt priklopljen na javni vodovod ali na lasten izvir potrebujemo zunaji priključek na vir vode.

Ogrevanje ločimo na ogrevanje prostorov in ogrevanje vode, ki jo potem lahko uporabljamo tudi za ogrevanje prostorov. Ogrevanje prostorov uredimo lahko na veliko načinov. Pri naravni gradnji prevladuje peč na drva, ali pa raketna peč na drva (boljši izkoristek). Peč potrebuje dimnik za odvod dimov. Dimnik izberemo glede na peč (zidani dimnik iz šamotne opeke, lahki kovinski dimnik iz nerjevečaga jekla…). V primeru, da je vir ogrevanja toplotna črpalka, je vir energije elektrika. Možne so tudi kombinacije ogrevanja osrednjih prostorov v hiši z pečjo ali odprtim kaminom (naprimer v dnevnem prostoru), ter drugačno obliko ogrevanja sob (električno stensko ogrevanje, radiatorsko ogrevanje, talno ogrevanje). Vodo lahko ogrevamo na vse naštete načine, v primeru sonca lahko tudi s sončnimi kolektorji.

Pri naravni gradnji se ponavadi ne uporablja hlajenja, saj ni potrebno! Naravni materiali  in pametna zasnova hiše poskrbijo sami, s svojo izolativnostjo in sposobnostjo zadrževanja toplote, da nam v hiši ni nikoli prevroče.

Pri naravni gradnji tudi ni zaželjeno umetno prisilno prezračevanje, saj le to pomeni kopičenje strojnih instalacij in dovajanja svežega zunanjega zraka preko kovinski cevi in filtrov, kar nas ločuje od zunanjega okolja. Zračimo po potrebi. V primeru, da nimamo stalno odprtih oken ali vrat (zima, vročinski udar, obilne padavine z vetrom…), odpremo okna ali vrata (po možnosti navzkriž) min. 2x na dan po 5-10 min. Toliko, da se zamenja zrak. Pri takem zračenju izgubimo zelo malo toplote, saj je večina toplote shranjene v sami masi hiše in ne v zraku v hiši.

Kanalizacijo ločimo v grobem na fekalno kanalizacijo (odplake iz straniščne školjke, umazana odpadna voda…) in meteorno kanalizacijo (padavinska voda – dež). Objekt se na kanalizacijo priključuje, če je taka javna kanalizacija ob objektu že zgrajena  in, če si investitor to želi ali če je v to primoran z občinskim določilom. V kolikor taka javna kanalizacija ob objektu ni zgrajena, se meteorne vode vodi v ponikovalnico ali še bolje najprej v zbiralnik vode (ki jo potem lahko uporabimo za zalivanje vrta, splakovanje stranišč, pomivanje…) in višek v ponikovalnico. Ponikovalnico se enostavno zgradi v bližini objekta. Fekalne vode pa se lahko vodi v čistilno napravo, ki se jo postavi na parceli ali v nepretočno greznico. Pri naravni gradnji se vedno bolj uporablja ločeni sistem: suho kompostno stranišče za človeško blato, ter rastlinsko čistilno napravo za ostale odpadne vode. To je brez dvoma zadnji stadij tehnike, saj je taka rešitev najbolj trajnostna, enostavna in ekološka. Kompost se potem uporabi na vrtu, na katerem potem zrastejo rastline, ki jih pojemo in potem… Tako je krog sklenjen in vse ostane na parceli.

GRADNJA IZ KONOPLJE – predstavitev

/ peterrijavec / 1 Comment
hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Sodobna, elegantna hiša iz konopljinega betona. Primer je iz ZDA.

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Hiša iz konoplje.

Opis                                       

Na poljuben tip temeljev najprej postavimo leseno nosilno konstrukcijo. Torej kombinacijo lesenih stebrov, leg, ostrešja. Zunanje stene naredimo tako, da v opaž preprosto vlijemo konopljin beton. Konopljin beton naredimo tako, da v mešalcu ali kako drugače zmešamo suh konopljin pezdir, apno z dodatki in vodo. Če bo del stavbe zelo izpostavljen vremenskim vplivom, lahko v mešanico dodamo še cement. Ko se konopljin beton posuši, stene razopažimo, opaž premaknemo in ponovno vlivamo. Namesto vlivanja konopljinega betona v kalup, lahko konopljin beton nanašamo tudi strojno. Brizgamo ga na steno, do željene debeline. Na zunanji strani potem izvedemo še apneni omet, ki steno ščiti pred vremenskimi vplivi. Z notranje strani omet ni potreben. Vseeno se ponavadi izvede konopljin ali ilovnati omet. Omete se nato lahko še pobarva v poljubno barvo z naravnimi pigmenti. Konopljin pezdir dobimo tako, da stebla odrasle industrijske konoplje požanjemo, zmeljemo in posušimo. Za konopljin pezdir uporabimo samo jedra stebel. Ostale dele rastline uporabimo lahko drugače.

Konopljin beton je zelo trden material, dober izolator, tehta pa le desetino v primerjavi z navadnim betonom. Njegova sposobnost shranjevanja toplote in uravnavanja vlage v zraku zagotavlja, da se boste v taki hiši odlično počutili.

Drug način gradnje z industrijsko konopljo je podoben, le da v tem primeru zmes vlivamo v kalupe za zidake in potem z zidaki zidamo nosilne in predelne zidove.

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Primer privlačne hiške iz konopljinega betona. Primer je iz Velike Britanije.

Primeri v Sloveniji in po Evropi

V Evropi stoji že mnogo stavb zgrajenih na ta način, največ v Franciji. V Sloveniji že tudi stoji nekaj zgradb iz konopljinega betona, nekaj pa jih je v gradnji.

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali, Peter Rijavec arhitekt, Arhi-tura

Enodružinska hiša iz konopljinega betona se gradi na čudoviti gozdni lokaciji pri Grosupljem. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali, Peter Rijavec arhitekt, Arhi-tura

Lesena hiška s polnilom sten iz konopljinega betona. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt

Energijska varčnost

Z konopljinim betonom, lahko dosežemo ali presežemo zahteve nizkoenergijske gradnje. Zadostujejo zidovi debeline 30-50 cm.

 

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.200 EUR/m2 (leta 2013), v primeru sodelovanja naročnika lahko manj.