Gradnja prve hiše s samonosno slamnato konstrukcijo v Sloveniji. 1. DEL

V Metavi pri Mariboru sta mizar in naravni graditelj Robert Klemensberger in njegov kolega Jernej organizirala brezplačno delavnico naravne gradnje. Gradili smo manjšo hišo. Bilo je jasno sobotno jutro Januarja 2013, in kljub zimi se je zbralo vsaj 20 prostovoljcev željnih dela, ustvarjanja, znanja in druženja. Hiša je namenjena mladi družini in kot piše že v naslovu, ne bo imela dodatne nosilne konstrukcije poleg sten iz slamnatih bal.

Temelji in temeljna plošča

Hiša leži na padajočem terenu in je tudi zaradi tega dvignjena od tal. Za temelje se uporabi lesene kole (pilote), ki se jih zabije v tla. Ob kolih v zemlji se da prodec, da se onemogoči zadrževanje vode ob kolu. Še bolj trajnostna varianta, bi bila, da koli počivajo na kamnitih temeljih nad zemljo (kot pri kozolcu), saj vemo da les največ zdrži, če je povsem na suhem ali pa v celoti v vodi. Pri načinu temeljenja, ko koli ležijo na kamnitih temeljih, bi bilo potrebno zagotoviti, da so kamniti temelji dovolj globoko v zemlji, ter da so leseni koli na temelje pritrjeni. Drugače obstaja možnost premika ali prevrnitve hiše pri hudem neurju.

hiša iz slame, slamnate bale, gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Na take točkovne temelje – pilote se je potem položilo horizontalne lesene nosilce, pravokotno na njih pa leseni opaž – deske. Tako smo dobili temeljno ploščo.

leseni temelji, piloti, hiša iz slame, slamnate bale, gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Pod nosilnimi zidovi, ki potekajo po obodu, se je izvedel pas lesenih letev z medsebojnim razmakom. Pod njimi se je vgradila hidroizolacija (dachpapa), ki bo morebiten kondenz iz sten lovila in odvajala navzven. Letve zagotavljajo primeren dvig bal nad talno ploščo in tako zagotavljajo, da spodnji del bale ne bo dalj časa moker ob morebitnem zbiranju kondenza v steni in potovanju navzdol. Še pred pritrditvijo letev so se skozi njih zabili žeblji (cveki), na katere se bo nalagala prva vrsta bal.

hiša iz slame, slamnate bale, gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz slame, slamnate bale, gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, projektiranje

Stene

Nosilne stene potekajo pri tej hiši po obodu objekta. Na žeblje se nabije prva vrsta bal. Na prvo vrsto bal se z zamikom polovice bale položi drugo vrsto. Bale se polagajo tako, da se vedno zamikajo za polovico bale. Tako se zagotovi večja trdnost. Skozi bale se potem porine ošiljene bambusove ali kakšne druge palice (dve palici na balo). S tem se zagotovi, da so bale med seboj povezane. Taka palica naj po višini povezuje tri vrste hkrati. Potrebno je paziti, da se stena gradi navpično. Priporočljivo je, da se na vogalih začasno postavi navpično po dve deski, da so vogali res navpični in trdni. Na pozicijah kjer bodo odprtine v steni (vrata, okna), sa na primerni višini v steno vgradi leseni okvir v velikosti odprtin. Okvirje se po potrebi začasno fiksira z deskami. Med bale slame lahko potresemo apno, kar še dodatno odvrača morebitne živali, ki bi si hotele v balah poiskati zatočišče.

slamnate bale, stena iz slamnatih bal, hiša iz slame, hiša iz slamnatih bal

Za tak način gradnje sten se uporablja posebno orodje, ki si ga sami izdelamo: Lesena macola, za to, da balo potolčemo, da dobro sede. Kovinske vilice, ko je potrebno balo prešiti (v primeru, ko balo krajšamo na željeno dolžino). Ploščate table iz vezane plošče, da bala lažje zdrsne ob drugo balo. Lesena “kladiva” v obliki čkre T, da bale in steno ravnamo.

orodje pri hiši iz slame, hiša iz slame, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

gradnja hiše iz slame, slamnata hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materialigradnja hiše iz slame, slamnata hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

gradnja hiše iz slame, slamnata hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Ko sezidamo steno do željene višine, sa nanjo  postavi močan leseni okvir – venec, na katerega se potem postavi ostrešje in streho. To je bilo za prvi dan vse. Po končanem delu smo šli na vegansko večerjo, ki se je v bližnji brunarici z domačim pivom, koncertom… prevesila v rajanje in druženje pozno v noč…

žur, gradnja hiše iz slame, slamnata hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Gradnja prve hiše s samonosno slamnato konstrukcijo v Sloveniji. 2. DEL

Instalacije

Instalacije v stavbi v grobem ločimo na elektro instalacije in strojne instalacije.

Elektro instalacije

Elektro instalacije predstavljajo najprej zunanji priključek stavbe na javno elektroenergetsko omrežje, če se stavba na njega priključuje. V primeru, da se ne, ima stavba lasten vir električne energije (fotovoltaika, vetrnice…) ali pa je brez električne energije. Elektroinstalacije predstavljajo potem še razvod električne energije po stavbi: razsvetljava, vtičnice, mrebitno električno stensko ali talno ogrevanje…. Če imamo v stavbi razne električne naprave (toplotna črpaka, električni štedilnik…), je potrebno tudi njih povezati v električno omrežje. Nekje je potrebno predvideti elektro omarico s števcem porabe. Lahko kot samostoječo nekje na parceli, ali pa vgrajeno v fasado objekta. Elektroomarica mora biti javno dostopna. Nekje v notranjosti objekta je potrebno vgraditi tudi omarico z varovalkami.

Ponavadi imamo v stavbi napetost 220 V. Življenje med pretirano električno napeljavo v hiši ni zdravo, zato se nekateri odločajo za uporabo le 12 V napetosti v hiši. Nekateri si poleg bivalne hiše zgradijo še manjšo lopo, v kateri imajo vse aparate, ki potrebujejo električno energijo. Tako živijo v prostoru brez električne napeljave. Priporočljivo je, da vsaj v spalnici nimamo električnih naprav, oz. čimmanj.

Električna napeljava je večinoma v obliki žic, obdanih z izolacijo iz umetne mase. Take žice se vodijo po prostorih v posebnih ceveh iz umetne mase. V naravni gradnji se uporabljajo mnogokrat zmerno gorljivi materiali (slama, les…), zato moramo izbrati ustrezne cevi (take, ki preprečuje vžig sosednjih materialov) po katerih vodimo električne žice. Elektroinstlacije se vodijo v stenah, stropu ali tlakih. Prostor za elektroinstalacije se pripravi glede na način gradnje.

Strojne instalacije

Strojnih instlalacij imamo lahko več vrst: vodovodne instalacije, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, kanalizacijske instalacije…

Vodovodne instalacije so lahko za toplo in hladno vodo, ki jo uporabljamo v kuhinji in kopalnici. Lahko imamo talno ali radiatorsko ogrevanje. Če je objekt priklopljen na javni vodovod ali na lasten izvir potrebujemo zunaji priključek na vir vode.

Ogrevanje ločimo na ogrevanje prostorov in ogrevanje vode, ki jo potem lahko uporabljamo tudi za ogrevanje prostorov. Ogrevanje prostorov uredimo lahko na veliko načinov. Pri naravni gradnji prevladuje peč na drva, ali pa raketna peč na drva (boljši izkoristek). Peč potrebuje dimnik za odvod dimov. Dimnik izberemo glede na peč (zidani dimnik iz šamotne opeke, lahki kovinski dimnik iz nerjevečaga jekla…). V primeru, da je vir ogrevanja toplotna črpalka, je vir energije elektrika. Možne so tudi kombinacije ogrevanja osrednjih prostorov v hiši z pečjo ali odprtim kaminom (naprimer v dnevnem prostoru), ter drugačno obliko ogrevanja sob (električno stensko ogrevanje, radiatorsko ogrevanje, talno ogrevanje). Vodo lahko ogrevamo na vse naštete načine, v primeru sonca lahko tudi s sončnimi kolektorji.

Pri naravni gradnji se ponavadi ne uporablja hlajenja, saj ni potrebno! Naravni materiali  in pametna zasnova hiše poskrbijo sami, s svojo izolativnostjo in sposobnostjo zadrževanja toplote, da nam v hiši ni nikoli prevroče.

Pri naravni gradnji tudi ni zaželjeno umetno prisilno prezračevanje, saj le to pomeni kopičenje strojnih instalacij in dovajanja svežega zunanjega zraka preko kovinski cevi in filtrov, kar nas ločuje od zunanjega okolja. Zračimo po potrebi. V primeru, da nimamo stalno odprtih oken ali vrat (zima, vročinski udar, obilne padavine z vetrom…), odpremo okna ali vrata (po možnosti navzkriž) min. 2x na dan po 5-10 min. Toliko, da se zamenja zrak. Pri takem zračenju izgubimo zelo malo toplote, saj je večina toplote shranjene v sami masi hiše in ne v zraku v hiši.

Kanalizacijo ločimo v grobem na fekalno kanalizacijo (odplake iz straniščne školjke, umazana odpadna voda…) in meteorno kanalizacijo (padavinska voda – dež). Objekt se na kanalizacijo priključuje, če je taka javna kanalizacija ob objektu že zgrajena  in, če si investitor to želi ali če je v to primoran z občinskim določilom. V kolikor taka javna kanalizacija ob objektu ni zgrajena, se meteorne vode vodi v ponikovalnico ali še bolje najprej v zbiralnik vode (ki jo potem lahko uporabimo za zalivanje vrta, splakovanje stranišč, pomivanje…) in višek v ponikovalnico. Ponikovalnico se enostavno zgradi v bližini objekta. Fekalne vode pa se lahko vodi v čistilno napravo, ki se jo postavi na parceli ali v nepretočno greznico. Pri naravni gradnji se vedno bolj uporablja ločeni sistem: suho kompostno stranišče za človeško blato, ter rastlinsko čistilno napravo za ostale odpadne vode. To je brez dvoma zadnji stadij tehnike, saj je taka rešitev najbolj trajnostna, enostavna in ekološka. Kompost se potem uporabi na vrtu, na katerem potem zrastejo rastline, ki jih pojemo in potem… Tako je krog sklenjen in vse ostane na parceli.

GRADNJA IZ KONOPLJE – predstavitev

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Sodobna, elegantna hiša iz konopljinega betona. Primer je iz ZDA.

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Hiša iz konoplje.

Opis                                       

Na poljuben tip temeljev najprej postavimo leseno nosilno konstrukcijo. Torej kombinacijo lesenih stebrov, leg, ostrešja. Zunanje stene naredimo tako, da v opaž preprosto vlijemo konopljin beton. Konopljin beton naredimo tako, da v mešalcu ali kako drugače zmešamo suh konopljin pezdir, apno z dodatki in vodo. Če bo del stavbe zelo izpostavljen vremenskim vplivom, lahko v mešanico dodamo še cement. Ko se konopljin beton posuši, stene razopažimo, opaž premaknemo in ponovno vlivamo. Namesto vlivanja konopljinega betona v kalup, lahko konopljin beton nanašamo tudi strojno. Brizgamo ga na steno, do željene debeline. Na zunanji strani potem izvedemo še apneni omet, ki steno ščiti pred vremenskimi vplivi. Z notranje strani omet ni potreben. Vseeno se ponavadi izvede konopljin ali ilovnati omet. Omete se nato lahko še pobarva v poljubno barvo z naravnimi pigmenti. Konopljin pezdir dobimo tako, da stebla odrasle industrijske konoplje požanjemo, zmeljemo in posušimo. Za konopljin pezdir uporabimo samo jedra stebel. Ostale dele rastline uporabimo lahko drugače.

Konopljin beton je zelo trden material, dober izolator, tehta pa le desetino v primerjavi z navadnim betonom. Njegova sposobnost shranjevanja toplote in uravnavanja vlage v zraku zagotavlja, da se boste v taki hiši odlično počutili.

Drug način gradnje z industrijsko konopljo je podoben, le da v tem primeru zmes vlivamo v kalupe za zidake in potem z zidaki zidamo nosilne in predelne zidove.

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Primer privlačne hiške iz konopljinega betona. Primer je iz Velike Britanije.

Primeri v Sloveniji in po Evropi

V Evropi stoji že mnogo stavb zgrajenih na ta način, največ v Franciji. V Sloveniji že tudi stoji nekaj zgradb iz konopljinega betona, nekaj pa jih je v gradnji.

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali, Peter Rijavec arhitekt, Arhi-tura

Enodružinska hiša iz konopljinega betona se gradi na čudoviti gozdni lokaciji pri Grosupljem. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali, Peter Rijavec arhitekt, Arhi-tura

Lesena hiška s polnilom sten iz konopljinega betona. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt

Energijska varčnost

Z konopljinim betonom, lahko dosežemo ali presežemo zahteve nizkoenergijske gradnje. Zadostujejo zidovi debeline 30-50 cm.

 

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.200 EUR/m2, v primeru sodelovanja naročnika lahko manj.

GRADNJA IZ KONOPLJE – prednosti/slabosti

Prednosti

Konoplja velja upravičeno za super rastlino, saj:
– čisti naš zrak in našo zemljo,
– “Raste kot konoplja!” – odporna na parazite in vremenske spremembe, ne potrebuje herbicidov in pesticidov,
– dolg koreninski sistem filtrira in neguje tla,
– hitro rastoča rastlina in velik donos (do 2 žetvi na leto),
– visoka natezna trdnost industrijskih izdelkov iz konoplje,
– nižji davki za proizvodnjo izdelkov iz konoplje.
– z njo lahko zdravimo tudi najtežje bolezni

Iz konoplje lahko izdelujemo marsikaj, med drugim tudi: izolacijske plošče, cement, omete, papir različnih tipov in kvalitet, raznovrstne tkanine, blago, vrvi, tapete, tepihe, obleke, zdravila, hrano, olja, margarino, vitaminske nadomestke, mila, šampone, kozmetiko, kompost, steljo, goriva, lubrikante, lake, kalupe, avtomobilske karoserije…

Gradnja iz konopljinega betona je zelo trdna in potresno varna. Taka hiša je požarno odporna, zrakotesna, a paropropustna, odlično toplotno izolativna. Taka gradnja je tudi zelo odporna na vremenske vplive, vlago, morebitne živali, plesni… Gradnja iz konoplje je do okolja prijazna saj le minimalno vpliva na okolje. Med gradnjo in med obratovanjem taka zgradba potroši zelo malo energije in je CO2 negativna.. Po zaključeni življenski dobi objekta, se vse uporabljene materiale vrne naravi, iz katere so tudi prišli, zato je to tudi trajnostna gradnja.

Bivanje v konopljini hiši je lahko nekaj najlepšega; je prijetno in zdravo, saj je taka hiša narejena iz naravnih materialov in paropropustna. Konoplja učinkovito uravnava vlago v prostoru, kar zagotavlja zdravo klimo in odlično počutje.

Slabosti

Konoplja je žilava, vlaknata rastlina in potrebno se je potruditi, da jo požanjemo in zmeljemo. Lesena konstrukcija mora biti nekoliko prilagojena tehniki vgradnje konopljinega betona.

PODPORNI SISTEMI NARAVNE GRADNJE

Naravna gradnja stremi k čim večji varčnosti ter samozadostnosti. Varčujemo z vodo, elektriko, kurivom… Samozadostnost pomeni, da stavba ne potrebuje priključkov na zunanje energetske, vodne in druge vire. Menimo, da sta varčnost in samozadostnost elementa, ki bosta zaradi sedanjega hitrega in nesmotrnega črpanja zemeljskih virov, še posebej pomembna v prihodnosti. Večina sodobnih naravnih gradenj je kljub temu še vedno priključena vsaj na električno in vodovodno omrežje.

Stavbe naravne gradnje zato povezujemo z naslednjimi sistemi:
– idealno je stavbo povezovati z okolico na permakulturni ali biodinamičen način. Torej, da je stavba povezana z okoliško naravo tako, da se med seboj podpirata.
Če pred stavbo na južni strani naredimo ribnik, se bo nizko zimsko sonce odbijalo od gladine ribnika ter tako dodatno grelo stavbo. Hišo tako pozimi grejeta dve sonci! Po fasadi lahko napeljemo plezalke, na katerih gojimo sadje ali zelenjavo. Ob stavbo lahko prislonimo stekleni zimski vrt, ki pozimi lovi sončno energijo. V njem lahko celo zimo gojimo zelenjavo. Poleti stavbo branimo pred premočnim soncem s premišljeno vmeščenimi krošnjami dreves…

sonaravna gradnja, permakultura, peter rijavec, projektiranje, arhitekt naravna gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Osnovne smernice pri zasnovi stavbe.

sonaravna gradnja, permakultura, peter rijavec, projektiranje, arhitekt naravna gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Hiša z ozelenjeno streho se povezuje z naravo na permakulturni način. Masivni zidovi stavbe akumulirajo toploto, ki jo potem oddajajo rastlinam, stavbni volumen pa nudi rastlinam zavetje pred vetrom. Svobodne race okrog hiše pa poskrbijo, da ni preveč polžev na vrtu.

zelena streha, naravna hiša, naravna gradnja, lesena hiša

Raznovrstna zelišča lahko rastejo kar na vaši strehi.

– meteorno vodo s strehe zbiramo v rezervoarjih. Vodo nato uporabimo za splakovanje straniščne školjke, tuširanje, pranje perila ter za zalivanje.

zbiralnik deževnice, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer večjega rezervoarja za zbiranje deževnice. Narejen je iz ferocementa (cementna malta v kombinaciji z jekleno mrežo). Od zunaj je še dodatno obdelan s apnenim ometom in pigmentom.

zbiralnik deževnice, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer gradnje večjega podzemnega zbiralnika deževnice iz ferocementa

– odpadno vodo, ki nastane pri pranju in tuširanju prečistimo v naravni rastlinski čistilni napravi. Vodo nato uporabimo za zalivanje.

rastlinska čistilna naprava, projektiranje, arhitekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer rastlinske čistilne naprave iz Šentjurja. Rastlinske čistilne naprave predstavljajo resnično “zadnje stanje tehnike”, saj očistijo odpadne vode vsaj tako kvalitetno kot “visokotehnološke” čistilne naprave, le da so 7 – 9 krat cenejše in ne potrebujejo priklopa na električno omrežje. Nekatere naprednejše občine v Sloveniji jih že uporabljajo. Pri enodružinski hiši lahko uporabimo rastlinsko čistilno napravo. V tem primeru nam bo pristojna služba 1x na leto odvzela vzorec vode. Če je v redu, smo oproščeni 70% davka.

– toplo vodo pripravimo s pomočjo sončnih kolektorjev na strehi.
– električno energijo lahko pridobivamo s pomočjo fotovoltaičnih panelov na strehi.

naravna hiška, fotovoltaika, zelena streha, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Fotovoltaični paneli v kombinaciji z baterijami za shranjevanje električne energije, nam omogočajo uporabo električne energije čez celotno leto, brez priklopa na javno električno omrežje. V primeru da proizvedemo več električne energije, kot jo porabimo, lahko preostanek “prodamo” v javno električno omrežje.

– uporabimo kompostno stranišče. Kompost nato uporabimo za gnojenje vrta.

kompostno stranišče, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer enostavnega kompostnega stranišča na odprtem. Enakega lahko uporabimo tudi znotraj hiše.

 

NOTRANJA OPREMA

Možnosti za ustvarjanje pri notranji opremi so neskončne, prav tako kot tudi naša domišljija…  Priporočamo enostavno in funkcionalno notranjo opremo, iz masivnega lesa.

lesena hiša, naravni interierij, naravna oprema, leseno pohištvo, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Preprosta oprema iz masivnega lesa ustvarja čudovite interierje. Izdelal naravni graditelj Miro Žitko, Razazija nad Idrijo.

 

kuhinja, lesena hiša, naravni interierij, naravna oprema, leseno pohištvo, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Preprosta in funkcionalna kuhinja.

leseni stoli, lesena hiša, naravni interierij, naravna oprema, leseno pohištvo, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primeri stolov iz masivnega lesa.

leseni stoli, lesena hiša, naravni interierij, naravna oprema, leseno pohištvo, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Vrtna garnitura.

lesena postelja, design, lesena hiša, naravni interierij, naravna oprema, leseno pohištvo, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Divja postelja iz okroglih olupljenih brun.

lesena omara design, lesena hiša, naravni interierij, naravna oprema, leseno pohištvo, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Preprosta garderobna omara iz lesenih desk.

lesen lestenec, art, design, lesena hiša, naravni interierij, naravna oprema, leseno pohištvo, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Suhe veje lahko umetelno povežemo v edinstven lestenec!!!

V kopalnici se ilovnate stene lahko obdela z vodoodpornim premazom ali izvede finalni sloj v tehniki tadelakt (apneni omet). Tadelakt je čudovit tradicionalni način obdelave vodoodpornih sten in izhaja iz Maroka.

tadelakt, kopalnica, naravni materiali, naravna gradnja, naravna koplanica

Primer kopalnice iz tadelakta.

leseni umivalnik, lesena oprema, naravna gradnja, naravni interierij, naravna hiška

Preprost eleganten umivalnik lahko naredimo kar iz debla drevesa.

leseni umivalnik, lesena oprema, naravna gradnja, naravni interierij, naravna hiška

Za podstavek keramičnemu umivalniku lahko uporabimo kar drevesno deblo.

 

STREHA

Je atmosferskim vplivom najbolj izpostavljen del stavbe, zato je izbira prave kritine še kako pomembna. Za toplotno izolacijo strehe pri naravni gradnji največkrat uporabimo slamo, seno ali mešanico slame in sena z ilovico. Na spodnji strani strehe priporočamo plast ilovice zaradi požarne varnosti. Uporabimo pa lahko tudi konopljin beton, mehko konopljino izolacijo, celulozo, ovčjo volno…

Slamnata
Po novem jo imenujemo tudi streha za bogataše, saj je zaradi velike količine zahtevnega ročnega dela, med najdražjimi. Vseeno cena ni pretirana in znaša cca. 30 EUR/m2, brez materiala. Material sam, torej slama pire ali pšenice, pa je zelo poceni.
Slamnata streha velja za najboljšo možno streho, saj ima slama idealne lastnosti za to nalogo. Bivanje pod slamanato streho je, po pričevanju mnogih, izjemno. V prostoru uravnava toploto in vlažnost in je zelo lepa na pogled. Omogoča vse vrste oblik in okrasnih zaključkov. V preteklosti je bila v Sloveniji zelo razširjena in lahko zdrži do okoli 60 let.

slamnata streha, streha iz slame, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Kako lepe so lahko slamnate strehe, nam prikazije zgornji primer iz Velike Britanije.

slamnata streha, streha iz slame, gradnja, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Mojster Zvonko iz Frankolovega izdeluje slamnato streho na hiši v Vrhu pri Galiciji

slamnata streha, streha iz slame, gradnja, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Lep zaključek slamnate strehe s kito.

Zelena
Na streho položimo plast zemlje. V njo posadimo želeno zelenje ali počakamo, da narava opravi svoje delo in iz zemlje bodo zrastle rastline, ki jim bo vaša streha najbolj všeč. Zelena streha je pozimi odličen izolator, poleti pa nam zagotavlja, da se hiša ne bo pregrevala. Pod plast zemlje lahko damo plast vulkanskega pepela, ki je odličen za zadrževanje vlage.

zelena streha, ozelenjena streha, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, lesena hiša

Primeri zelenih streh iz Norveške.

zelena streha, ozelenjena streha, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, lesena hiša

Čudovita barvita ozelenjena streha.

Skodle
So žagane ali še bolje, klane ploščate lesene plošče. Praviloma so pravokotne oblike, različnih dolžin in širin. Na leseno ostrešje jih pritrjujemo z vijaki ali žeblji. Zelo lepe na pogled, ustvarjejo v prostoru prijetno toplo klimo. Najbolj so v uporabi na Gorenjskem in v severni Primorski.
Življenska doba kvalitetnih macesnovih skodel je lahko 50 let in več.

lesena hiša, skodle, lesena streha, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

S skodlami krite staje z Velike planine, se harmonično vključujejo v naravno okolje.

lesena hiša, skodle, lesena streha, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

S skodlami lahko pokrivamo tudi organske oblike streh. Primer pastirske staje z Velike planine.

Kamnita streha- skrilj
Primerna je za vroča podnebja, v krajih z veliko kamenja. Kamnite plošče naberemo, ali kamen koljemo na tanke (do 5 cm) debele plošče, ki jih nato polagamo v malto na leseno ostrešje. Kamnita streha nas izvrstno brani pred vročim soncem, saj podnevi akumulira toploto, ponoči pa toploto oddaja.
V Sloveniji jo priporočamo tam, kjer se uporablja že stoletja. Torej na Krasu, v Istri ter okolici Soriške planine. Življenjska doba je več kot 100 let.

naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer tradicionalne gradnje krite s kamnito kritino – skriljem. Primer iz Štanjela.

naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Gradnja nove strehe krite s kamnom.

Opečni strešniki
Niso povsem naravni material, saj glino oblikujemo v kalupu in potem žgemo v peči. Opečnato kritino proizvaja tudi več slovenskih proizvajalcev. Polaga se s prekrivanjem na leseno ostrešje, pritrjuje pa se z vijaki ali žeblji. Prednost opečnate kritine je cena in hitrost izvedbe. Zdrži 40 do 100 let.

strešniki, opečnati strešniki, streha, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Naravna gradnja krita s opečnatimi strešniki. Primer iz Razazije.