Klasična gradnja, ogrevanje, hlajenje in vzdrževanje objektov predstavlja danes v svetu cca. 50% vsega onesnaženja in obremenitve okolja.
Naravna gradnja ne tem področju dobesedno pomete z vsemi ostalimi oblikami gradnje. Zakaj?
-Vgrajuje se lokalne materiale, torej ni potreben transport oziroma je minimalen. Uporabi se bližnji les, slama, ilovica se lahko uporabi kar iz izkopa za temelje…
-Vgrajuje se nepredelane materiale, torej ni potrebna predelava, predelovalni obrati, tovarne, transport. Ni potrebna energija za predelavo in izdelavo, tako se v ozračje ne sprošča CO2, nasprotno naravna gradnja ga v naravnih gradivih skladišči skozi celoten življenski ciklus.
– Pravilno vgrajeni materiali imajo izjemno dolgo življensko dobo (stoletja).
– Ni potrebna energija za reciklažo materialov po uporabi in prav tako ni odpadnih materialov za na deponije. Po izteku življenske dobe se uporabljene materiale preprosto spet vrne naravi. Les in slama se kompostira, ilovica in kamen pa se vrne zemlji.
Za naravno gradnjo še kako velja resnica: Prah si in v prah se povrneš.
ilovica
VPLIV NA LOKALNO SKUPNOST
Mojster Zvonko iz Frankolovega izdeluje slamnato streho na hiši v Vrhu pri Galiciji
Uporaba lokalnih materialov in lokalnih znanj povezuje bližnjo skupnost.
Pri naravni gradnji izkoristimo lokalno znanje mojstrov in obrtnikov in na ta način pripomoremo k ohranjanju starih znanj in modrosti. Tehnike gradnje so načeloma preproste in neškodljive za zdravje, zato lahko pri njej sodelujejo vse generacije, tudi otroci (ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov seveda).
TRAJNOST
Tradicionalne naravne gradnje z lahkoto zdržijo stoletja, saj so bila s tem namenom tudi grajena. Dandanes pa ima vsak proizvod omejen rok uporabe, po možnosti čimkrajši, da ga čimpogosteje menjamo. Na javnih razpisih v gradbeništvu zmagujejo najcenejši ponudniki, saj je to edino merilo, ki se upošteva. Življenska doba takih javnih objektov znaša samo par desetletij, s tem, da so že od samega začetka uporabe pojavljajo težave zaradi nizke kvalitete gradnje. To se bo kmalu spremenilo, saj nam bo, če ne zaradi drugih razlogov, za take netrajnostne eksperimente zmanjkalo poceni energije (nafte), brez katere vse to ne bi bilo mogoče, da ne govorimo o obremenjevanju okolja, ki ga ta energijska potratnost prinaša.
Pomemben vidik je uporaba primernih materialov na pravilen način ter seveda vzdrževanje.
Naravna gradnja se gradi premišljeno, kvalitetno, z namenom, da gradnja zdrži čimveč časa. Takšna gradnja se ponavadi gradi za več generacij. Tehnike naravne gradnje imajo izjemno bogato zgodovino, saj jih človek v različnih oblikah uporablja že tisočletja. Taka gradnja brez problema zdrži stoletja, znan je primer desetnadstropne stavbe v Turčiji, narejene po metodi zbite zemlje, ki je stara kar 1000 let.
CENA
Čudovita hiša, ki si jo je zgradil naravni graditelj Miro Žitko za vsega 1000 EUR! To je seveda izjemen primer, ki je mogoč pod pogojem, da imamo vse materiale, orodja in znanja sami, ter da celotno gradnjo tudi izvedemo sami oz. z brezplačno pomočjo.
Cena lahko precej varira in je odvisna od vgrajenih materialov in od tega koliko se sami angažirate pri gradnji. Miro Žitko si je svojo čudovito hišo na Razaziji nad Idrijo postavil za vsega 1000 EUR. Uporabil je svoje materiale (les, seno) in že uporabljene materiale (okna, opečnati strešniki). Gradnjo je izvajal sam, s prijatelji in prostovoljci.
Lokalni, naravni materiali so zelo poceni.
Imate svoje materiale kot na primer les, slamo, seno, ilovico, kamen? Uporabite jih.
Postopki pri naravni gradnji so enostavni, vsak se jih lahko hitro nauči in pomaga. Ste pripravljeni sami sodelovati ali organizirati delavnice, na katerih vam prostovoljci iz celega sveta pomagajo graditi? Zanimanje za tako gradnjo je vedno večje in pogosto se zgodi, da je prostovoljcev še preveč. Povabite prijatelje, znance, ne bo vam žal, vzdušje na takih delavnicah je izjemno. Na ta način se lahko gradnja bistveno poceni.
Je pa pri samogradnji potrebno imeti veliko znanja in opraviti veliko dela. V vsakem primeru mora biti na gradbišču vedno prisoten strokovnjak, v nasprotnem primeru lahko pride do poškodbe ali napačne oz. nevarne gradnje.
Lahko pa gradnjo v celoti zaupate podjetju z izkušnjami in referencami. Gradbeno podjetje vam po končani gradnji izda vse potrebne certifikate in garancije, v tem primeru bo cena podobna kot pri klasični gradnji.
Okvirne primerjave minimalnih cen (leto 2013) različnih tipov gradenj (vse cene z DDV na neto površino):
– sodobna naravna gradnja: 900 EUR/m2* – 1.200 EUR/m2 ali več
– konvencionalna najcenejša gradnja: 900 EUR/m2** – 1.100 EUR/m2
– montažna nizkoenergijska ali pasivna gradnja: 1.300 EUR/m2 – 1.400 EUR/m2 ali več
* V primeru sodelovanja naročnika lahko cca. 500 EUR/m2 ali manj.
** V primeru sodelovanja naročnika lahko cca. 600 EUR/m2
Pri ceni gradnje, je potrebno upoštevati tudi to:
- V kolikor je notranji finalni sloj sten ilovica ali les, dobite enak občutek toplote že pri dveh stopnjah manj. Poleti pa je občutek v takem primeru za dve stopinji nižji. Tako privarčujete pozimi pri ogrevanju in poleti pri morebitnem ohlajanju prostorov.
- V naravni hiši boste bolj zdravi in se boste zaradi boljše klime bolje počutili. Tako bo tudi vaša produktivnost večja in bivanje v hiši nasploh. Stroški bivanja v nezdravi hiši so na dolgi rok lahko ogromni in vaše življenje krajše. Sindrom bolnih stavb je dejstvo, ki ga priznava tudi Svetovna zdravstvena organizacija – WHO.
Naravna gradnja je ob pravilni izvedbi nenevarna in enostavna, zato lahko pri gradnji sodelujejo tudi prostovljci in otroci. Tudi sredi zime se lahko zbere 15-20 prostovoljcev, ki vam pomagajo zgraditi hišo. Primer: Metava pri Mariboru, Januar 2013.
STROŠKI MED UPORABO
Mala peč na drva z lahkoto greje manjšo hišo, če je le ta dobro izolirana. Primer iz vasi Dolenci v Prekmurju.
So lahko minimalni. Naravne gradnje so zelo dobro, ali celo izjemno dobro izolirane, tako da potrebujejo minimalno količino energije za ogrevanje. Turistični objekt Maya v Švici ima zidove iz slamnatih bal debeline 1,2m in spada med izjemno dobro izolirane stavbe (bistveno boljše celo od nam poznanih nizkoenergijskih hiš). Ogrevanja v tej stavbi je malo ali nič, kjub mrzlim Švicarskim zimam. Že ljudje sami in njihove aktivnosti v stavbi (kuhanje, računalnik) so dovolj, da je v stavbi prijetno toplo. Smiselno se izkoristi nizke zimske sončne žarke, ki se jih z južne strani spusti v stavbo, da jo grejejo.
Pravilno zasnovane naravne gradnje poleti ne potrebujejo ohlajanja. Prijetno temperaturo se poleti vzdržuje z izolacijo, prezračevanjem, senčenjem ter pametno postavitvijo stavbnih mas, ki podnevi akumulirajo toploto in jo ponoči oddajajo. V taki stavbi ni vgrajene drage tehnologije, ki bi potrebovala drago vzdrževanje, popravila, menjave filtrov (kot naprimer pri ostalih vrstah gradnje, še posebej pri sodobni pasivni gradnji).
Primer gradnje večjega objekta z velikimi slamnatimi balami v Švici. Bale skupaj z ometom tvorijo nosilne zidove široke kar 1,2m. Lahko si samo predstavljamo kakšno energijsko varčnost objekta s tem dosežemo, če vemo, da že 40cm široka slamnata bala z obojestranskim ometom dosega in presega t.i. pasivni standard topotne prehodnosti sten.
Naravna hiška 