KONOPLJA

Je ena izmed najbolj vsestranskih rastlin na zemlji. Iz nje lahko izdelujemo zdravila, obleke, pohištvo, olja, semena, vrvi, avtomobile, vezane plošče, izolacijo, cevi… V gradbeništvu se uporablja  zidake, toplotno izolacijske plošče iz konoplje… Z mešanico konopljinega pezdirja, apna, vode in peska, dobimo t.i. konopljin beton, s katerim lahko na način butanih sten zgradimo celo hišo.
Henry Ford je modro rekel: «Zakaj bi uporabljali gozdove, ki so rastli dolga leta in rude, ki so nastajale miljone let, če lahko dobimo enakovreden material gozdovom in rudnikom iz samo letnega pridelka konoplje?«

konoplja, naravni materiali, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Konoplja

konopljin pezdir, konoplja, naravni materiali, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Konopljin pezdir.

uporaba konoplje, konopljin pezdir, konoplja, naravni materiali, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Za kaj vse se uporablja konoplja lahko preberemo na zgornjem diagramu.

KAMEN

Je trden in večen. Uporablja se za temelje, zidove, kritino. Kamen je tudi zelo lep in ima sposobnost zadrževanja toplote, zato ga lahko s pravilno vgradnjo izvrstno izkoristimo. Poleti je v kamnitih zgradbah prijetno hladno. Zaradi slabše toplotne izolativnosti ga v naših krajih uporabljamo skupaj s toplotno izolacijo. Priporočamo uporabo tam kjer je kamna v izobilju; še posebej na Krasu in v Istri.

kamen, naravni materiali, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

kamniti zid, suhozid, kamen, naravni materiali, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

LES

Je med najbolj uporabljenimi materiali v gradbeništvu.
Je izjemno prijeten material, vedno topel na dotik. Les je lep, raznolik, zanimiv, dekorativen, dišeč. Diha, uravnava vlažnost in temperaturo v prostoru in je dober izolator. Ker je močan in lahek, je zelo primeren za nosilne konstrukcije. Sodobne lesene stavbe so lahko tudi deset etaž visoke. Bivanje v leseni zgradbi je poživljajoče, prijetno. Pravi izbor lesa, čas sečnje in sušenje zagotavljajo več stoletno obstojnost brez dodatnih zaščitnih sredstev.
V Sloveniji je kvaliteten les lahko dostopen in imamo ga v izobilju. Dajmo ga izkoristiti!

les, lesena bruna, naravni material, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

les, lesena bruna, naravni material, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

SLAMA

Uporablja se že tisočletja kot strešni material ter kot dodatek (armatura, izolacija) zidovom iz zbite ilovice. Od leta 1886 naprej se slamnate bale uporablja tudi za gradnjo sten. Slama ima izjemne izolacijske sposobnosti. Že bala debeline 35 cm skupaj z 7 cm obojestranskim ometom ima toplotno prehodnost 0,14W/m2K, kar presega zahteve nizkoenergijske in pasivne gradnje ki znaša 0,15W/m2K, za zunanje stene. Prednost slame je tudi, da zelo hitro zraste. Za žetev in baliranje ne potrošimo veliko energije. Stisnjene bale lahko uporabimo tudi za nosilno konstrukcijo, vendar mora biti bala v tem primeru certificirana. Z obojestranskim ilovnatim ometom ima slamnata stena zelo dobro, kar 90 minutno požarno odpornost.
Slama mora biti pravilno vgrajena, da se v njo ne naselijo živali in ne prihaja do prekomerne vlažnosti. Seveda je na to potrebno paziti tudi pri izolacijah v klasični gradnji.
Slama je izjemno prijeten, topel material. Človek se v prostorih iz slamnatih sten ali strehe počuti tako prijetno kot ptiček v gnezdu.

slama, naravni material, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

slamnate bale, slama, naravni material, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

ILOVICA

Je zmes gline in peska. Poleg lesa in kamna je eden najstarejših gradbenih materialov. Uporablja se za gradnjo zbitih sten, za izdelavo na soncu sušenih zidakov, za omete itd. Ilovica uravnava vlago v prostoru, saj ima sposobnost vezanja prekomerne vlage ter sproščanja vlage, če jo v bivalnem okolju primanjkuje. Ilovnati ometi in stene so paroprepustni, zato tudi preprečujejo nastajanje plesni. Ilovica iz zraka absorbira škodljive snovi in neprijetne vonjave, deluje antialergeno, zato jo lahko najdemo kot omet tudi v bolnišnicah za alergene bolnike. Masivni ilovnati elementi imajo izvrstno sposobnost zadrževanja toplote.
Ilovice je povsod dovolj. Uporabimo jo lahko kar presejano iz izkopa gradbene jame.

ilovica, glina, zemlja, naravni material, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

ilovnati ometi, ilovica, glina, zemlja, naravni material, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

KAMNITA GRADNJA – predstavitev

kamnita hiša, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Kamnita domačija s slamnato streho.

Opis
Kamnite nosilne zidove zidamo tako, da zlagamo kamne z zamikom enega na drugega. Za gradnjo potrebujemo čim lepše oblikovano kamenje, najboljši je oglat kamen, ki ima ravne površine. Zidove lahko gradimo kar na suho, ali z malto, ki jo uporabimo kot vezivo.
Pri naravni gradnji uporabljamo apneno ali ilovnato malto. Apnena je vodoodporna, primerna za občasno mokre dele stavbe, ilovnato pa uporabimo na suhih ali trajno mokrih mestih. Kamniti zidovi ne potrebujejo dodatne finalne obdelave, le fuge med kamni je potrebno pravilno zatesniti. Na nosilno zidovje položimo poljubno ostrešje s streho.

Kamen je slab izolator, zato je v naših krajih nujno v steno vključiti sloj toplotne izolacije. To lahko naredimo na notranji, na zunanji strani zidu ali v vmesnem prostoru med dvojnima stenama, v primeru da gradimo zidove z dvojnima stenama. V primeru izvedbe izolacije na notranji ali zunanji strani stene, se na izolacijo izvede še omet s poljubnim finalnim slojem.
Priporočamo izvedbo izolacije na zunanji strani zidu ali v vmesnem prostoru. Najboljše je v vmesnem prostoru, med dvema stenama, saj tako ohranimo vse kvalitete kamna tako v notranjosti, kot v zunanjosti zgradbe. Taka izvedba je nekoliko dražja. Za toplotno izolacijo lahko uporabimo slamo, slamnate kocke namočene v blato, seno, ovčjo volno, lesno volno, konopljina vlakna…

kamnita hiša, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Sodobna družinska hiša iz kamna. Primer iz Kvarnerja.

Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Sloveniji ima kamnita gradnja bogato tradicijo na Krasu in v Istri. V zadnjem času se kamen spet uveljevlja, vendar bolj kot obloga sten iz betona ali opeke. Zgrajenih je že tudi nekaj manjših arhitektur s nosilnimi kamnitimi stenami.
V Evropi je kamnita gradnja prisotna v vročih, s kamenjem bogatih predelih: Italija, Portugalska, Grčija itd.

kamnita hiša, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, arhitekt

Čudovita sodobno oblikovana arhitektura iz kamna. Avtorji: hrvaški arhitekturni biro: DVA Arhitekta.

Energijska varčnost
Z vgradnjo sloja toplotne izolacije lahko dosežemo ali presežemo zahteve nizkoenergijske gradnje.

kamnita hiša, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, arhitekt

Primer kamnite enodružinske hiše.

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.400 EUR/m2, v primeru sodelovanja naročnika lahko manj.

kamnita hiša, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, arhitekt, murva

Tradicionalna simpatična in strnjena primorska hiša iz ometanega kamna. Tik ob hiši raste murva, ki daje senco v poletnih mesecih.

KAMNITA GRADNJA – prednosti/slabosti

KAMNITA GRADNJA – prednosti/slabosti

Prednosti
Kamen je “večen”. Za gradnje bivališč ga človeštvo uporablja že od nekdaj, najstarejše ohranjene stavbe so ravno iz kamna.

V Sloveniji imamo velike količine izjemno lepega, za gradnjo primernega kamenja, samo pobrati in obdelati ga je treba.

Kamen ima sposobnost shranjevanja toplote in z dobro zasnovo objekta lahko to s pridom izkoristimo. Poleti kamen čez dan akumulira toploto, v hiši je prijetno hladno. Ponoči odpremo okna, ustvarimo naravni vlek zraka in kamen se do jutra shladi. Pozimi nizko sonce spustimo v notranjost stavbe, da ogreje kamnite zidove in ti potem počasi oddajajo toploto. Prav tako počasi oddajajo toploto pridobljeno od grelnih teles, na primer peči. V taki stavbi nas greje predvsem toplotno sevanje ogretih masivnih sten in ne toliko topel zrak. V prostoru je zrak hladen, zato lažje dihamo, a nam je še vedno lepo toplo.

Kamnite stavbe so lahko zelo lepe in imajo dolgo življensko dobo (stoletja).

Slabosti
Precej je ročnega, mojstrskega dela.  Kamen je slab toplotni izolator.