SPODBIJANCA – PRIMER GRADNJE

Na čudoviti lokaciji pod hribom Lisca, ob kraju Sevnica, sta si Mojca in Aleksander izbrala parcelo za svojo novo naravno hiško. Hišo grajeno na način spodbijanca smo jima pomagali graditi tudi prostovoljci na delavnicah, ki jih je vodil naravni graditelj in promotor naravne gradnje Miro Žitko.

spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Hiša ima pravokotno zasnovan tloris; pritličje in mansardo. Na fotografiji je viden že postavljeni leseni nosilni skelet hiše.

spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša, lesena debla

Kjer bodo zunanje polne stene, najprej pokončno postavimo lesena debla, ki jih z žeblji zabijemo v leseno okvirno konstrukcijo.

spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Debla pri montaži poravnamo z zunanjo linijo konstrukcije. Ko so debla postavljena, iz notranje strani zabijemo lesene letvice z razmakom 3-5cm pod kotom 45°. Letvice povezujejo leseni okvir z debli.

polnilo sten pri spodbijanci, spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Sedaj pripravimo toplotno izolacijo oziroma polnilo sten. Polnilo sten, tako kot tudi toplotna izolacija so seveda tudi že sama debla. Suho seno ali slamo pomočimo v blato in odcedimo. Za boljšo toplotno izolativnost dodamo še žagovino in vse dobro premešamo.

polnilo sten pri spodbijanci, spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Mešanico sedaj stlačimo v špranje med debli.

polnilo sten pri spodbijanci, spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Vse špranje so zapolnjene.

spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Čas za kosilo, počitek, izmenjavo znanj, izkušenj, novic in sanjanje o lastni naravni hiški…

spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Nato pripravimo material za omete. V mešalcu ali na roke zmešamo zemljo – ilovico, vodo, pesek. Mešanici lahko dodamo na kratko narezano slamo ali seno. Na kratko narezana vlakna delujejo kot armatura, tako omet manj poka. Z vlakni slame ima omet tudi nekoliko večjo toplotno izolativnost.

ilovnati ometi, spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Steno, ki ima iz obeh strani že pritrjene letvice, potem ometamo. Na fotografiji je mojster Miro pri delu. Pravo mešanico za omete dobimo tako, da poizkušamo več ometov z različnimi razmerji sestavin in čez par dni, ko se omet posuši, vidimo, kateri se bolje obnese.

ilovnati ometi, spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Lepo uspeli že suhi ometi čakajo na fini omet. Več informacij o tej temi najdete v knjigi: Gradnja z naravnimi materiali, avtorja Mira Žitka.

SPODBIJANCA

spodbijanca, hiša iz sena, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Najlepši primer hiše narejene na način spodbijanca je brez dvoma Mirotova hiša v Razaziji.

Opis
Je eden od tradicionalnih načinov gradnje v Sloveniji. Danes ga kot posodobljeno različico prakticira predvsem naravni graditelj Miro Žitko. Pri spodbijanci najprej postavimo skeletno leseno nosilno konstrukcijo (leseni okvir). Stene potem zapolnimo s pokonci postavljenimi lesenimi debli oz. brunami. Bruna postavimo tako, da med njimi pustimo manjši razmak – cca. 5cm. Vmesni prostor zapolnimo s toplotno izolacijo. To je v tem primeru seno namočeno v blato ali ilovico z dodatkom žagovine. Na tako steno z obeh strani pribijemo letvice pod kotom 45°. Razmak med letvicami je 3-5cm. Letvice povezujejo leseni okvir s pokončnimi hlodi in delujejo kot zavetrovanje – konstrukciji nudijo odlično statično trdnost. Letvice ometamo z grobim ilovnatim ometom. Ko se omet posuši pa še s finim ometom iz mivke in apna. Na koncu steno pobelimo z apnenim beležem ali s kakšnim drugim barvnim naravnim opleskom.

Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Sloveniji je postavljenih na ta način kar nekaj novejših enodružinskih hiš. Večino od njih je zgradil oz. vodil njihovo gradnjo Miro Žitko.

Energijska varčnost
Za doseganje zakonskih predpisov toplotne prehodnosti za zunanje stene bi morali biti zidovi široki kar 42cm (brez ometa). Za izboljšanje toplotne izolativnosti se lahko na zunanji strani doda trstične plošče ali plast lesnih vlaknenk. Zagotoviti se mora zelo dobro paropropustnost stene.

Cena (neto površina z DDV)
Nobeno od gradbenih podjetij v Sloveniji ne ponuja take storitve, zato si boste takšno hišo morali zgraditi sami. Miro je pripravljen pri tem pomagati oz. voditi delavnice gradnje, po dogovoru. Cena materiala v samo gradnji je zelo nizka in znaša cca. 100 – 400 EUR/m2. Za tako ceno si lahko postavite vrhunsko hišo.

Prednosti/Slabosti
Prednosti takega načina gradnje so poleg kvalitetnega in zdravega bivalnega okolja predvsem enostavnost in nizka cena. Celotna gradnja ne zahteva kakšnih posebnih materialov in obdelav. Vse je maksimalno poenostavljeno. Za polnilo sten namesto slame lahko uporabimo kar suho seno, ki ga namočimo v blato. Pokončnih debel, ki so lahko slabše kvalitete ni potrebno pred vgradnjo lupiti… Miro pove, da so rušili več kot 100 let staro hišo narejeno na ta način in da so bili materiali v steni v odličnem stanju in so jih lahko ponovno uporabili. Tako da je tak način gradnje tudi trajen. Prednost je tudi velika statična trdnost, saj veliko šrtevilo letvic v stenah skrbi za zavetrovanje. Taka lahka in žilava konstrukcija brez problema zdrži tudi hude potrese…

Glavna slabost take gradnje je ne najboljša toplotna izolativnost. Z manjšimi dodatki, se lahko, kot že opisano tudi ta problem reši.

spodbijanca, hiša iz sena, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Še par primerov manjših in večjih hiš narejenih na predstavljeni način, ki jih je s pomočjo prijateljev in prostovoljcev zgradil Miro Žitko. Vse hiše se nahajajo v Razaziji.

spodbijanca, hiša iz sena, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

spodbijanca, hiša iz sena, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

 

SUHOZID 2.del

gradnja suhozidu, suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Popravilo starega zidu v zaselku Hrvoji.

Suhozid je gradnja, ki jo lahko izvajamo tudi sami, še posebej pri manjših zidovih. Taki zidovi imajo ob pravilni izvedbi zelo dolgo življensko dobo. Poleg tega so zelo lepi na pogled. Kamen je gradivo, ki je skoraj neuničljivo, tako da bo lahko nekdo za nami čez naprimer 100 let iste kamne uporabil tudi za nekaj drugega in tako naprej… Pred kratkim so sosedje porušili že zelo staro hišo, ki je bila zgrajena iz opek in kamna. Mojo pozornost so pritegnili lepi kamni v notranjosti več kot 100 let starega zidu, ki so izgledali kot “novi”, kot da so jih danes pripeljali iz kamnoloma. Brez problema, jih lahko uporabimo za novo zgradbo… Kot pravijo mojstri društva Jugna, ki to tradicijo ohranjajo pri življenju, je tako delo zelo sproščujoče, saj ob iskanju “pravega” kamna pozabimo na vsakdanje misli in skrbi. Ob pravilnem delu, ko se naučiš pravilno uporabljati svoje telo, tudi ni potrebne velikanske fizične moči.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Primer simpatične uporabe tehnike suhozidu za zunanjo ureditev – zidec ob hiši, ki ločuje park od poti na dvorišču. Na fotografiji je hiša z zunanjo ureditvijo poznavalca in promotorja naravne gradnje – Stojana Habjaniča iz Prekmurja.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

S podaljšanimi kamni v zidu lahko naredimo stopnice. Primer iz Peruja (Inki).

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

S kakšno natančnostjo in v kako velikem formatu so se suhozid šli Inki, je prav neverjetno!

 suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Prikaz gradnje Inkovskih teras. Vidno je drobno kamenje na notranji strani zidu, ki skrbi za drenažo – odtekanje vode.

 suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Veliki kamni tvorijo suhozid, ki ima samo eno vrstico kamnov. Primer iz Kopra.

 suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Zanimiv način gradnje z velikimi špranjami med kamni iz severnih dežel.

hiša iz kamna, suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Zelo “svobodno” zgrajen suhozid uporabljen v sodobni arhitekturi.

 hiša iz kamna, suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Tradicionalna gradnja bivališč iz suhozidu. Primer iz Grčije.

 hiša iz kamna, suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Uporaba suhozidu v sodobni arhitekturi.

SUHOZID 1.del

Suhozid je način gradnje prostostoječega ali opornega zidu iz kamna, pri katerem ne uporabimo malte ali lepil za vezavo kamnov. Kamni se zaradi lastne teže in pravilne postavitve vežejo kar med seboj – trenje. Vmesne reže med kamni zasujemo z zemljo. Način suhozidu lahko uporabimo povsod kjer imamo na voljo dovolj kamenja. V Sloveniji se je v preteklosti to tehniko gradnje največ uporabljalo na območju Krasa in  Istre. Tam so se taki kamniti zidovi uporabljali za: zavarovanje dvorišča pred burjo, premagovanje višinskih razlik terena, čiščenje obdelovalne površine, gradnja zatočišč, razmejitev parcel… Danes poleg naštetega suhozid lahko uporabimo kot zunanjo ureditev okrog hiše ter za izravnavanje terena v naklonu (delamo terase). Prostostoječi zid je zid, ki je viden iz obeh strani. Podporni zid ali škarpa, pa je iz ene strani zasut z zemljo.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Primer prostostoječega zidu z lepo klesanimi kamni v zaselku Hrvoji v Slovenski istri (Trajnostni Park Istra

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Prostostoječi suhozid iz nepravilnih oblik kamnov

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Primer podpornega zidu ali škarpe. Na fotografiji so suhozidovi neprekosljivih mojstrov kamna – Inkov.

Suhozid začnemo graditi tako, da najprej izkopljemo jarek za temlje. Odstranimo mehko zemljino, dokler ne pridemo do trde podlage. Nato v jarek ali jamo položimo največje kamne za temelje. Temeljni kamni morajo biti nekoliko večji kot kamnitega zidu nad njim. Ko pridemo nad nivo okoliškega terena pa začnemo graditi zid. Kamni morajo biti po obliki čimbolj podobni kvadru. Z njimi namreč lažje gradimo in so bolj stabilni. Kamne čudnih oblik lahko z orodjem malo obklesamo, da bolje sedejo. Kamni se zlagajo in nalagajo tako, da se med seboj “šivajo”. Torej kjer je v spodnji vrsti špranja med dvema kamnoma, naj bo v zgornji vrsti kamen, ki to špranjo prekriva. Nestabilne kamne se podloži s tanjšimi ploščatimi kamni – skriljami. Vmesne prostorčke za zapolni z zemljino. Najlepši, ravni del kamna imenujemo čelo. Čelo kamna naj bo vidno, ostali del pa je lahko skrit v notranjosti zidu. Še posebej pomembni so vogalni kamni, saj so prav vogali najbolj ranljiv del zidu (tako kot se tudi rob suknje najprej obrabi). Za vogale zato izberemo najlepše kamne, ki imajo čelo (lepo, ravno ploskev) iz dveh strani. Stranice prostostoječega zidu so lahko povsem navpične, pri podpornih zidovih pa morajo bii zaradi stabilnosti pomaknjeni cca.2% navznoter. Torej na višini enega metra se zunanji rob zidu umakne navznoter za 2cm. Odvisno od višine zidu je zato potrebno že v začetku predvideti dovoljšnjo širino zidu nad temeljem. Pri podpornih zidovih je bistvenega pomena tudi drenaža na strani kjer je zid zasut z zemljino. Drenažo uredimo po celotni višini zidu tako da razne neuporabne kamne in drobir mečemo in sproti zasipamo na notranji strani zidu. Drenaža omogoča, da zaledna voda na strani zidu ki je zasut, namoteno odteka in se ne zadržuje za zidom.

orodje za suhozid, kamnoseško orodje, suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Del potrebnega orodja pri gradnji suhozidu.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Polaganje temeljnih kamnov za nov oporni zid v zaselku Hrvoji. Delavnico gradnje suhozidu sta vodila mojstra društva Jugna.

 suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Za temelje izberemo največje in najširše kamne.

 suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Ob temeljne kamne položimo manjše kamne za drenažo.

 suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Ko so temelji nared, nanje postavimo zid. Na fotografiji so lepo oblikovani oglati kamni, primerni za gradnjo zidu.

GRADNJA IZ KONOPLJE – predstavitev

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Sodobna, elegantna hiša iz konopljinega betona. Primer je iz ZDA.

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Hiša iz konoplje.

Opis                                       

Na poljuben tip temeljev najprej postavimo leseno nosilno konstrukcijo. Torej kombinacijo lesenih stebrov, leg, ostrešja. Zunanje stene naredimo tako, da v opaž preprosto vlijemo konopljin beton. Konopljin beton naredimo tako, da v mešalcu ali kako drugače zmešamo suh konopljin pezdir, apno z dodatki in vodo. Če bo del stavbe zelo izpostavljen vremenskim vplivom, lahko v mešanico dodamo še cement. Ko se konopljin beton posuši, stene razopažimo, opaž premaknemo in ponovno vlivamo. Namesto vlivanja konopljinega betona v kalup, lahko konopljin beton nanašamo tudi strojno. Brizgamo ga na steno, do željene debeline. Na zunanji strani potem izvedemo še apneni omet, ki steno ščiti pred vremenskimi vplivi. Z notranje strani omet ni potreben. Vseeno se ponavadi izvede konopljin ali ilovnati omet. Omete se nato lahko še pobarva v poljubno barvo z naravnimi pigmenti. Konopljin pezdir dobimo tako, da stebla odrasle industrijske konoplje požanjemo, zmeljemo in posušimo. Za konopljin pezdir uporabimo samo jedra stebel. Ostale dele rastline uporabimo lahko drugače.

Konopljin beton je zelo trden material, dober izolator, tehta pa le desetino v primerjavi z navadnim betonom. Njegova sposobnost shranjevanja toplote in uravnavanja vlage v zraku zagotavlja, da se boste v taki hiši odlično počutili.

Drug način gradnje z industrijsko konopljo je podoben, le da v tem primeru zmes vlivamo v kalupe za zidake in potem z zidaki zidamo nosilne in predelne zidove.

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Primer privlačne hiške iz konopljinega betona. Primer je iz Velike Britanije.

Primeri v Sloveniji in po Evropi

V Evropi stoji že mnogo stavb zgrajenih na ta način, največ v Franciji. V Sloveniji že tudi stoji nekaj zgradb iz konopljinega betona, nekaj pa jih je v gradnji.

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali, Peter Rijavec arhitekt, Arhi-tura

Enodružinska hiša iz konopljinega betona se gradi na čudoviti gozdni lokaciji pri Grosupljem. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali, Peter Rijavec arhitekt, Arhi-tura

Lesena hiška s polnilom sten iz konopljinega betona. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt

Energijska varčnost

Z konopljinim betonom, lahko dosežemo ali presežemo zahteve nizkoenergijske gradnje. Zadostujejo zidovi debeline 30-50 cm.

 

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.200 EUR/m2, v primeru sodelovanja naročnika lahko manj.

OSTALI – ŽE UPORABLJENI MATERIALI PRI NARAVNI GRADNJI

Temelji iz avtomobilskih pnevmatik, temelji, naravni temelji, reciklaža, ponovna uporaba, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Temelji iz avtomobilskih pnevmatik.

Temelji iz avtomobilskih pnevmatik, temelji, naravni temelji, reciklaža, ponovna uporaba, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Polnjenje odpadnih avtomobilskih pnevmatik z zemljo.

Temelji iz avtomobilskih pnevmatik, temelji, naravni temelji, reciklaža, ponovna uporaba, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Temelji za večji objekt iz odpadnih avtomobilskih pnevmatik.

Z namenom čim manjšega onesnaževanja okolja se v gradnjo lahko vključi odpadne urbane izdelke ali materiale kot na primer: avtomobilske pnevmatike za temelje, zavržene steklenice za svetlobnike v zidu, kose odpadnega betona za temelje, odpadne opečnate strešnike kot nasutje in izolacijo… Paziti moramo le, da materiali niso strupeni in da izpolnjujejo tudi ostale bistvene zahteve.

stena iz plastenk v malti, zid iz plastenk, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, reciklaža, ponovna uporaba

Gradnja zunanjega nosilnega zidu hiše iz z zemljo polnjenih plastenk v malti.

zid iz steklenic, čudoviti zid, steklenice, gradnja, ponovna uporaba, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Čudoviti zidovi iz odpadnih steklenic v malti.

Avtor in predavatelj o trajnostnem, zelenem razvoju  John Thackara pravi, da bodo današnja mesta glavni “rudniki” v prihodnosti. Že sedaj se naprimer dele betona in asfalta v tlakih, odstranjuje iz nekaterih mest (t.i. depavement). Tako, se zagotavlja več zelenih površin in lokalno pronicanje deževnice v tla.

beton, kosi betona, ponovna uporaba, gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Odpadne kose betona lahko uporabimo za temelje ali zidove.

depavement, ponovna uporaba, gradnja, rušenje, zemlja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

“Depavement”