Venec in streha

Drugi dan smo se zbudili in pričakal nas je sneg. Fanj smo se oblekli in odhiteli, da pokrijemo hišo. Močan lesen venec v širini stene smo postavili na vrh obodnih nosilnih sten. Venec se z žeblji poveže z balami spodaj. Na tak venec se potem postavi poljubno ostrešje. V tem primeru je bilo to leseno ostrešje, ki  tvori enokapno ozelenjeno streho. Na višji strani venca se doda dodatne pokončne letve, da se zagotovi padec (naklon) špirovcev (3%). Po vrhu špirovcev se namesti leseni opaž iz desk in hiša je pokrita. Končali smo že v Nedeljo dopoldan, tako smo za postavitev sten, namestitev venca in pokritje hiše z deskami, potrebovali vsega 10h.

In potem…

… je potrebno vse stene poravnati in vse luknje v steni dobro napolniti s slamo, da se prepreči toplotne mostove. Venec se potem s pasovi (gurtnami) na več mestih  (cca. na 1m)  poveže z temelji. Pasove se teden ali dva enakomerno zateguje, da se bale dovolj stisne, da se ne bi kasneje posedale. Po tem času se pasove odstrani. Ko je to storjeno, se bale slame v steni zunaj in znotraj s kosilnico postriže. Robert je potem venec in talno ploščo povezal z diagonalami in vertikalami na notranji in zunanji strani stene (to ni nujno pri takem načinu gradnje, je pa priporočljivo pri ožjih balah, ali balah ki nimajo povsem ustrezne gostote in trdnosti). Uporabil je tanjše deske. Tako se zagotovi boljšo trdnost in zavetrovanje hiše. Na take stene se potem lahko nanaša omet. V tem primeru ilovnati omet na notranji in na zunanji strani. Ilovnati omet na zunanji strani je v tem primeru primeren, saj se je potem zunanja fasada v celoti podeskala, tako je ilovnati omet zaščiten pred dežjem… Če celotno fasado zaščitimo z deskami, sicer porabimo več lesa, kot če bi izvedli samo apneni omet, vendar lahko v tem primeru (ko fasado podeskano) naredimo manjše napušče, kar je boljše v primeru neurja. Za talno  in strešno toplotno izolacijo so se v tem primeru uporabile kar bale slame. Taka hiša je zato odlično izolirana.  Za več slik in podatkov (izvedba talne plošče, strehe, predelnih sten, instalacij) obiščite Robertovo in Jernejevo stran na facebooku: https://www.facebook.com/pages/Naravna-hi%C5%A1a-Straw-Bale-House/178004998981430?fref=ts

Tak način gradnje je relativno enostaven, lahko ga izvajajo tudi ne posebej izurjeni nadobudneži pod vodstvom mojstra. Noben gradbeni element ni težji od par (deset) kilogramov, niti ni strupenih snovi, zato na gradbišču ni posebne nevarnosti. Med gradnjo so se na gradbišču radi zadrževali tudi otroci; lepo smo skupaj sodelovali pri gradnji.

Še dve fotografiji, ki prikazujeta skoraj končano hišo slabo leto po začetku.

V Metavi pri Mariboru sta mizar in naravni graditelj Robert Klemensberger in njegov kolega Jernej organizirala brezplačno delavnico naravne gradnje. Gradili smo manjšo hišo. Bilo je jasno sobotno jutro Januarja 2013, in kljub zimi se je zbralo vsaj 20 prostovoljcev željnih dela, ustvarjanja, znanja in druženja. Hiša je namenjena mladi družini in kot piše že v naslovu, ne bo imela dodatne nosilne konstrukcije poleg sten iz slamnatih bal.

Temelji in temeljna plošča

Hiša leži na padajočem terenu in je tudi zaradi tega dvignjena od tal. Za temelje se uporabi lesene kole (pilote), ki se jih zabije v tla. Ob kolih v zemlji se da prodec, da se onemogoči zadrževanje vode ob kolu. Še bolj trajnostna varianta, bi bila, da koli počivajo na kamnitih temeljih nad zemljo (kot pri kozolcu), saj vemo da les največ zdrži, če je povsem na suhem ali pa v celoti v vodi. Pri načinu temeljenja, ko koli ležijo na kamnitih temeljih, bi bilo potrebno zagotoviti, da so kamniti temelji dovolj globoko v zemlji, ter da so leseni koli na temelje pritrjeni. Drugače obstaja možnost premika ali prevrnitve hiše pri hudem neurju.

Na take točkovne temelje – pilote se je potem položilo horizontalne lesene nosilce, pravokotno na njih pa leseni opaž – deske. Tako smo dobili temeljno ploščo.

Pod nosilnimi zidovi, ki potekajo po obodu, se je izvedel pas lesenih letev z medsebojnim razmakom. Pod njimi se je vgradila hidroizolacija (dachpapa), ki bo morebiten kondenz iz sten lovila in odvajala navzven. Letve zagotavljajo primeren dvig bal nad talno ploščo in tako zagotavljajo, da spodnji del bale ne bo dalj časa moker ob morebitnem zbiranju kondenza v steni in potovanju navzdol. Še pred pritrditvijo letev so se skozi njih zabili žeblji (cveki), na katere se bo nalagala prva vrsta bal.

Stene

Nosilne stene potekajo pri tej hiši po obodu objekta. Na žeblje se nabije prva vrsta bal. Na prvo vrsto bal se z zamikom polovice bale položi drugo vrsto. Bale se polagajo tako, da se vedno zamikajo za polovico bale. Tako se zagotovi večja trdnost. Skozi bale se potem porine ošiljene bambusove ali kakšne druge palice (dve palici na balo). S tem se zagotovi, da so bale med seboj povezane. Taka palica naj po višini povezuje tri vrste hkrati. Potrebno je paziti, da se stena gradi navpično. Priporočljivo je, da se na vogalih začasno postavi navpično po dve deski, da so vogali res navpični in trdni. Na pozicijah kjer bodo odprtine v steni (vrata, okna), sa na primerni višini v steno vgradi leseni okvir v velikosti odprtin. Okvirje se po potrebi začasno fiksira z deskami. Med bale slame lahko potresemo apno, kar še dodatno odvrača morebitne živali, ki bi si hotele v balah poiskati zatočišče.

Za tak način gradnje sten se uporablja posebno orodje, ki si ga sami izdelamo: Lesena macola, za to, da balo potolčemo, da dobro sede. Kovinske vilice, ko je potrebno balo prešiti (v primeru, ko balo krajšamo na željeno dolžino). Ploščate table iz vezane plošče, da bala lažje zdrsne ob drugo balo. Lesena “kladiva” v obliki čkre T, da bale in steno ravnamo.

Ko sezidamo steno do željene višine, sa nanjo  postavi močan leseni okvir – venec, na katerega se potem postavi ostrešje in streho. To je bilo za prvi dan vse. Po končanem delu smo šli na vegansko večerjo, ki se je v bližnji brunarici z domačim pivom, koncertom… prevesila v rajanje in druženje pozno v noč…

Gradnja prve hiše s samonosno slamnato konstrukcijo v Sloveniji. 2. DEL