LESENA GRADNJA, BRUNARICA – prednosti/slabosti

Prednosti
Les je eden od treh najstarejših gradbenih materialov in zato zelo preizkušen. Je paroprepusten in uravnava vlažnost in temperaturo v prostoru ter je ugoden in blaži alergije. Lesene hiše se ne prašijo, ima prijeten vonj in vpija neprijetne vonjave. Nima elektrostatičnega naboja in je izredno prijeten na dotik in vedno topel, je pa tudi dober izolator.

Lesene gradnje so praviloma zelo privlačne na pogled, saj delujejo toplo, prijetno in domače. Bivanje v leseni zgradbi je zaradi vseh naštetih prednosti lesa res fantastično in poživljajoče in blagodejno vpliva na telo in duha.

Lesena gradnja je odporna na plesen, vendar pa mora biti les suh. To je zelo potresno varna, lahka gradnja, je pa tudi zelo hitra gradnja (par tednov do mesecev) in ima dolgo življensko dobo (stoletja). V Sloveniji imamo veliko, za gradnjo primernega, lesa.

Slabosti
Gradnja mora biti skrbna, da ne pride do prevelikih nekontroliranih deformacij. Les je sicer gorljiv material, vendar med požarom zdrži dolgo časa brez porušitve. Obnova po požaru je v primerjavi s klasično gradnjo hitra in enostavna. Slabost je tudi, da bruna in večji masivni elementi lahko pokajo.

LESENA GRADNJA, BRUNARICA – predstavitev

lesena hiša, brunarica, naravna hiška, arhitekt naravna gradnja, les, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika1: Na sliki je primer čudovite brunarice iz pravokotnih brun

Opis
Leseno gradnjo lahko razdelimo v grobem na dva tipa:

1.    Skeletna gradnja ( leseni okvir)
Na temelje postavimo leseno nosilno konstrukcijo. Konstrukcija je sestavljena iz lesenih stebrov, pokončnikov, prečnih nosilcev, ročic. Uporabimo lahko masiven ali lepljen les. Med nosilne elemente vgradimo toplotno izolacijo, z obeh strani pa stene zapremo z lesenimi deskami. Za toplotno izolacijo lahko uporabimo slamo, slamnate kocke namočene v blato, seno, ovčjo volno, lesno volno, konopljina vlakna itd. Lesene deske, s katerimi zapiramo zidove, so lahko različno obdelane in montirane. S prekrivanjem nepravilnih desk lahko naprimer ustvarimo zanimiv dekorativen izgled.

2.    Masivna lesena gradnja (gradnja iz brun, moralov ali masivnih plošč, ki so lahko mozničene, žebljane, vzporedno ali križno lepljene itd.)
Nosilne stene naredimo tako, da bruna zlagamo eno na drugo, na vogalih pa jih stikujemo z izbrano lesno zvezo. Bruna so obdelana masivna lesena debla in med seboj se morajo prilegati tako, da tesnijo. Kljub temu, da je les dober izolator, bi potrebovali bruna premera 60 cm, da bi dosegali nizkoenergijske ali pasivne zahteve glede toplotne prehodnosti skozi stene. Zato pri sodobnih brunaricah v steno vgradimo tudi sloj poljubne toplotne izolacije. Sloj toplotne izolacije se lahko vgradi na notranji, na zunanji strani zidu ali v primeru dvojne stene med stenama, najbolje pa je med stenama, ker na ta način tako v notranjosti kot v zunanjosti izkoristimo vse prednosti lesenih brun. Je pa ta način najdražji.

lesena hiša, brunarica, permakultura, lesena hiška, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 2,3: Prelep primer domače brunarice iz Destrnika pri Mariboru. Stene so iz okroglih brun, toplotna izolacija strehe je iz slamnatih bal. Avtor je naravni graditelj Robert Klemensberger.

lesena hiša, brunarica, permakultura, lesena hiška, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primeri v Sloveniji in po Evropi
Lesene zgradbe imajo izjemno bogato tradicijo tako pri nas kot po ostalih delih Evrope, še posebej v Alpah in Skandinaviji. V Sloveniji je izvedenih že kar nekaj sodobnih lesenih gradenj, še posebej brunaric.

čudovita, lesena hiša, naravni les, naravna hiša, skodle, arhitekt naravna gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 4: Svetovno znana lesena hiša v Veliki Britaniji. Zgradil jo je Ben Law, ki v njej s svojo družino tudi živi. Hiša je krita z lesenimi skodlami, atraktivna fasada pa je narejena z delno prekrivajočimi lesenimi deskami.

Energijska varčnost
Les je dober izolator, kljub temu pa priporočamo vgradnjo dodatnega sloja izolacije, ker na ta način lahko dosežemo ali presežemo nizkoenergijske zahteve toplotne prehodnosti v steni.

lesena hiša, družinska lesena hiša, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 5: Primer večje enodružinske lesene hiše

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.200 EUR/m2, v primeru sodelovanja naročnika lahko manj. Pri brunarici iz okroglih brun pa znaša cca. 1.300 EUR/m2.

lesena hiša, naravni les, naravna hiša, skodle, arhitekt naravna gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 6: Lep primer nove brunarice iz Soške doline

lesena hiša, naravni les, naravna hiša, skodle, arhitekt naravna gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 7: Čudovita narava in les

LESENA GRADNJA, BRUNARICA – prednosti/slabosti

ZBITI ZIDOVI IZ MEŠANICE GLINE, PESKA, SLAME IN VODE (COB) – prednosti/slabosti

Prednosti
Preizkušen način skozi tisočletja, naprimer v Turčiji še vedno stoji 1000 let stara devet nadstropna zgradba, narejena po tej metodi.
Požarno in potresno je to zelo odporen material, saj slama deluje kot armatura. Cela zgradba je narejena v “enem kosu”, med seboj je povezana, tako ni šibkih točk in stikov, kot naprimer pri gradnji z opeko.

Bivalno ugodje je izjemno, saj je stavbni ovoj paroprepusten, glina pa uravnava vlago, deluje pa tudi antialergeno. Poleti masivni zidovi čez dan akumulirajo toploto, zato je v stavbi prijetno hladno. Čez noč pustimo okna odprta in zidovi oddajo toploto nazaj. Pozimi pa masivni zidovi akumulirajo toploto nizkega južnega sonca ali od peči in jo potem počasi oddajajo spet nazaj v prostor, v taki stavbi nas ne greje toliko topel zrak, temveč toplotno sevanje ogretih masivnih sten. Zrak v prostoru je hladen, zato lažje dihamo, a nam je še vedno lepo toplo.
Vidimo, da je bivanje v hiši iz zemlje v vseh letnih časih res izjemno.
Kdo bi si mislil, da imamo najboljši material za gradnjo in bivanje marsikje kar pod našimi nogami in to v izobilju.

Omenjena gradnja nam omogoča nešteto možnosti, saj lahko zmes poljubno oblikujemo, to je hiša – skulptura. V inerierju lahko iz zmesi naredimo niše, konzole za sedenje, postelje, okraske in umetnije.
V primeru, da si čez čas zaželite novo okno, vrata ali dodati stavbi še en prostor itd., je izvedba enostavna: del zidu namočite, da se zmehča in naredite željeno spremembo. Ko se posuši, bodo zidovi spet trdni kot beton.

Slabosti
Nekoliko počasnejša gradnja. Dodatno je potrebno predvideti toplotno izolativni sloj v zunanjih stenah.

ZBITI ZIDOVI IZ MEŠANICE GLINE, PESKA, SLAME IN VODE (COB) – predstavitev

cob, hiša iz ilovice, hiša iz zbite ilovice, naravna hiša, zelena gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali
cob, hiša iz ilovice, hiša iz zbite ilovice, naravna hiša, zelena gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Opis    
Je eden najstarejših in najbolj razširjenih načinov gradnje na planetu. Najdemo ga skoraj povsod, še posebej v Afriki in Aziji. V Sloveniji se je na ta način gradilo predvsem v Prekmurju – butana hiša. V Angleščini se temu načinu gradnje pravi “cob”, ali “rammed earth”.

Na temeljih gradimo zidove iz mešanice gline, peska, slame in vode; zmes zmešamo v mešalcu ali steptamo z nogami. Izdelujemo zidove debeline 30 cm do 90 cm. Ko se zmes strdi postane trda kot beton. Gradimo lahko na več načinov:
– Zmes enostavno nalagamo pest za pestjo in tako gradimo zidove, na dan lahko sezidamo do 30 cm višine. Čez noč se zid nekoliko posuši in naslednji dan lahko nadaljujemo. Zid z rezilom nato po zunanji strani porežemo, da je bolj raven.
– Zmes lahko tudi nabijamo v leseni opaž. Ko opaž zapolnimo, ga premaknemo višje in tako naprej, takšni zidovi so bolj ravni.
– Če hočemo boljšo toplotno izolativnost lahko zidove gradimo z vmesnim praznim prostorom, v katerega damo žagovino ali slamo.
Okna in vrata vgradimo sproti. Na vrh nosilnih zidov se postavi poljubno ostrešje in streho.
Notranji ometi so ilovnati, zunanji pa ilovnato apneni, da se zagotovi vodoodbojnost.
Na ta način se lahko gradi tudi večetažne stavbe.

cob, hiša iz ilovice, hiša iz zbite ilovice, naravna hiša, zelena gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Sloveniji so na ta način “butana hiša” že zgrajeni vsaj dve sodobni hiši.

cob, hiša iz ilovice, hiša iz zbite ilovice, naravna hiša, zelena gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Energijska varčnost
S pravilno mešanico, pri kateri se doda več slame ali z gradnjo zidov z vmesnim izolativnim slojem, se lahko doseže nizkoenergijske ali pasivne zahteve.

cob, hiša iz ilovice, hiša iz zbite ilovice, naravna hiša, zelena gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.200 EUR/m2, v primeru sodelovanja naročnika lahko manj.

cob, hiša iz ilovice, hiša iz zbite ilovice, naravna hiša, zelena gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

ZBITI ZIDOVI IZ MEŠANICE GLINE, PESKA, SLAME IN VODE (COB) – prednosti/slabosti

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Lesena nosilna konstrukcija – prednosti/slabosti

Prednosti
Bivalno ugodje v taki stavbi je odlično, saj je kombinacija ilovice, ki uravnava vlažnost v prostoru in deluje antialergeno, in prijetne tople slame izjemno posrečena. Stavbni ovoj pri taki stavbi je paroprepusten, kar je bistvenega pomena za zdravo in prijetno mikroklimo.
Življenje med naravnimi materiali vpliva na človeka blagodejno na več nivojih in na več načinov: telesno, umsko, čustveno in duhovno. Pozitivno energijo tako dobivamo ves čas bivanja v takšni stavbi.

Možne so vse oblike gradnje, z različnimi strehami, ravnimi ali zavitimi stenami, barvami ometov, balkoni, terasami, galerijami…

Uporabimo lahko lokalne materiale, ki jih imamo v izobilju: les, slama, ilovica itd. Imate svoj gozd? Uporabite svoj les za konstrukcijo, ostrešje, pode, pohištvo… Lahko uporabite svojo ali sosedovo slamo. Ilovica se lahko uporabi kar iz gradbene jame na parceli, samo preseje se jo, ter po potrebi se ji doda mivka.
Po preteku življenske dobe, ki za tak objekt preizkušeno znaša stoletja, ne bo težave s reciklažo. Materiale se lahko kompostira ali raztrosi po zemlji – tako jih vrnemo naravi.

Slabosti
V primeru, da hočemo na stene stavbe pritrjevati težje elemente (npr. omarice), je potrebno že med gradnjo na tem mestu izvesti leseno podkonstrukcijo.
Potrebno je dobiti slamnate bale, ki so primerne za vgradnjo, kar včasih ni enostavno.
Za čimlažjo vgradnjo slamnatih bal, je potrebno prej pripraviti nekoliko prilagojeno leseno konstrukcijo.