ZBITI ZIDOVI IZ MEŠANICE GLINE, PESKA, SLAME IN VODE (COB) – prednosti/slabosti

Prednosti
Preizkušen način skozi tisočletja, naprimer v Turčiji še vedno stoji 1000 let stara devet nadstropna zgradba, narejena po tej metodi.
Požarno in potresno je to zelo odporen material, saj slama deluje kot armatura. Cela zgradba je narejena v “enem kosu”, med seboj je povezana, tako ni šibkih točk in stikov, kot naprimer pri gradnji z opeko.

Bivalno ugodje je izjemno, saj je stavbni ovoj paroprepusten, glina pa uravnava vlago, deluje pa tudi antialergeno. Poleti masivni zidovi čez dan akumulirajo toploto, zato je v stavbi prijetno hladno. Čez noč pustimo okna odprta in zidovi oddajo toploto nazaj. Pozimi pa masivni zidovi akumulirajo toploto nizkega južnega sonca ali od peči in jo potem počasi oddajajo spet nazaj v prostor, v taki stavbi nas ne greje toliko topel zrak, temveč toplotno sevanje ogretih masivnih sten. Zrak v prostoru je hladen, zato lažje dihamo, a nam je še vedno lepo toplo.
Vidimo, da je bivanje v hiši iz zemlje v vseh letnih časih res izjemno.
Kdo bi si mislil, da imamo najboljši material za gradnjo in bivanje marsikje kar pod našimi nogami in to v izobilju.

Omenjena gradnja nam omogoča nešteto možnosti, saj lahko zmes poljubno oblikujemo, to je hiša – skulptura. V inerierju lahko iz zmesi naredimo niše, konzole za sedenje, postelje, okraske in umetnije.
V primeru, da si čez čas zaželite novo okno, vrata ali dodati stavbi še en prostor itd., je izvedba enostavna: del zidu namočite, da se zmehča in naredite željeno spremembo. Ko se posuši, bodo zidovi spet trdni kot beton.

Slabosti
Nekoliko počasnejša gradnja. Dodatno je potrebno predvideti toplotno izolativni sloj v zunanjih stenah.

ZBITI ZIDOVI IZ MEŠANICE GLINE, PESKA, SLAME IN VODE (COB) – predstavitev

cob, hiša iz ilovice, hiša iz zbite ilovice, naravna hiša, zelena gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali
cob, hiša iz ilovice, hiša iz zbite ilovice, naravna hiša, zelena gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Opis    
Je eden najstarejših in najbolj razširjenih načinov gradnje na planetu. Najdemo ga skoraj povsod, še posebej v Afriki in Aziji. V Sloveniji se je na ta način gradilo predvsem v Prekmurju – butana hiša. V Angleščini se temu načinu gradnje pravi “cob”, ali “rammed earth”.

Na temeljih gradimo zidove iz mešanice gline, peska, slame in vode; zmes zmešamo v mešalcu ali steptamo z nogami. Izdelujemo zidove debeline 30 cm do 90 cm. Ko se zmes strdi postane trda kot beton. Gradimo lahko na več načinov:
– Zmes enostavno nalagamo pest za pestjo in tako gradimo zidove, na dan lahko sezidamo do 30 cm višine. Čez noč se zid nekoliko posuši in naslednji dan lahko nadaljujemo. Zid z rezilom nato po zunanji strani porežemo, da je bolj raven.
– Zmes lahko tudi nabijamo v leseni opaž. Ko opaž zapolnimo, ga premaknemo višje in tako naprej, takšni zidovi so bolj ravni.
– Če hočemo boljšo toplotno izolativnost lahko zidove gradimo z vmesnim praznim prostorom, v katerega damo žagovino ali slamo.
Okna in vrata vgradimo sproti. Na vrh nosilnih zidov se postavi poljubno ostrešje in streho.
Notranji ometi so ilovnati, zunanji pa ilovnato apneni, da se zagotovi vodoodbojnost.
Na ta način se lahko gradi tudi večetažne stavbe.

cob, hiša iz ilovice, hiša iz zbite ilovice, naravna hiša, zelena gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Sloveniji so na ta način “butana hiša” že zgrajeni vsaj dve sodobni hiši.

cob, hiša iz ilovice, hiša iz zbite ilovice, naravna hiša, zelena gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Energijska varčnost
S pravilno mešanico, pri kateri se doda več slame ali z gradnjo zidov z vmesnim izolativnim slojem, se lahko doseže nizkoenergijske ali pasivne zahteve.

cob, hiša iz ilovice, hiša iz zbite ilovice, naravna hiša, zelena gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.200 EUR/m2, v primeru sodelovanja naročnika lahko manj.

cob, hiša iz ilovice, hiša iz zbite ilovice, naravna hiša, zelena gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

ZBITI ZIDOVI IZ MEŠANICE GLINE, PESKA, SLAME IN VODE (COB) – prednosti/slabosti

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Lesena nosilna konstrukcija – prednosti/slabosti

Prednosti
Bivalno ugodje v taki stavbi je odlično, saj je kombinacija ilovice, ki uravnava vlažnost v prostoru in deluje antialergeno, in prijetne tople slame izjemno posrečena. Stavbni ovoj pri taki stavbi je paroprepusten, kar je bistvenega pomena za zdravo in prijetno mikroklimo.
Življenje med naravnimi materiali vpliva na človeka blagodejno na več nivojih in na več načinov: telesno, umsko, čustveno in duhovno. Pozitivno energijo tako dobivamo ves čas bivanja v takšni stavbi.

Možne so vse oblike gradnje, z različnimi strehami, ravnimi ali zavitimi stenami, barvami ometov, balkoni, terasami, galerijami…

Uporabimo lahko lokalne materiale, ki jih imamo v izobilju: les, slama, ilovica itd. Imate svoj gozd? Uporabite svoj les za konstrukcijo, ostrešje, pode, pohištvo… Lahko uporabite svojo ali sosedovo slamo. Ilovica se lahko uporabi kar iz gradbene jame na parceli, samo preseje se jo, ter po potrebi se ji doda mivka.
Po preteku življenske dobe, ki za tak objekt preizkušeno znaša stoletja, ne bo težave s reciklažo. Materiale se lahko kompostira ali raztrosi po zemlji – tako jih vrnemo naravi.

Slabosti
V primeru, da hočemo na stene stavbe pritrjevati težje elemente (npr. omarice), je potrebno že med gradnjo na tem mestu izvesti leseno podkonstrukcijo.
Potrebno je dobiti slamnate bale, ki so primerne za vgradnjo, kar včasih ni enostavno.
Za čimlažjo vgradnjo slamnatih bal, je potrebno prej pripraviti nekoliko prilagojeno leseno konstrukcijo.

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Lesena nosilna konstrukcija – predstavitev

hiša iz slame, arhitekt naravna gradnja, projekt hiša iz slame, apneni ometi, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, Peter Rijavec arhitekt, Arhi-tura

Slika1: Enodružinska hiša iz Škofje Loke ima leseno nosilno konstrukcijo, kot polnilo sten pa slamante bale širine 40cm. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt

Opis 
Na temelje se izvede lesena nosilna konstrukcija, torej kombinacija lesenih stebrov, nosilcev… Uporabi se lahko masivne ali lepljene lesene elemente, med te lesene elemente pa se po obodu stavbe položi slamnate bale v obliki kvadrov. Ponavadi se uporabi slamnate bale širine 35cm ali 50cm. Pusti se odprtine za okna in vrata, omete pa se izvede na slamnate stene. Notranji ometi so ilovnati, zunanji pa apneni, da se zagotovi vodoodbojnost. Slama se na ta način trajno konzervira. Omete se lahko izvaja ročno ali strojno.
Gradnja se lahko izvaja tudi montažno. V tem primeru v delavnici pripravijo lesene okvirje s slamnatim polnilom, te okvirje pa se potem na gradbišču z dvigalom enostavno zloži in med seboj poveže. Elemente lahko pripravljamo na toplem in suhem in v bližini gradbišča (premična delavnica), tako pridobimo tudi pri natančnosti in hitrosti.
Na ta način se lahko gradi tudi večetažne stavbe.

hiša iz slame, hiša iz slamnatih bal, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, apneni ometi

Slika2: Čudovita večja enodružinska hiša iz Čikečke vasi. Avtor: Kristijan Zver

Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Sloveniji je na tak način gradnje uspešno izvedenih že kar nekaj enostanovanjskih hiš. V tujini je ta gradnja zelo popularna, prednjači Francija, Avstrija, Nemčija, Anglija, ZDA. Izvedenih je bilo že vrsto objektov, enostanovanjskih, večstanovanjskih, nastanitvenih.

hiša iz slame, hiša iz slamnatih bal, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, apneni ometi

Slika 3,4: Primer enostavne in simpatične enodružinske hiše, ki jo je v vasi Kunova na Štajerskem zgradilo podjetje Snopje. Zgornja slika prikazuje hišo še pred nanašanjem zunanjih ometov.

hiša iz slame, hiša iz slamnatih bal, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, apneni ometi

Energijska varčnost
Je odlična in dosega ali presega zahteve za nizkoenergijske stavbe. Za primerjavo: že bala debeline 35 cm skupaj s trstično ploščo in 4cm debelim obojestranskim ometom ima toplotno prehodnost 0,14W/m2K, kar presega zahteve nizkoenergijske in celo pasivne gradnje, ki znaša 0,15W/m2K.

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.200 EUR/m2, v primeru sodelovanja naročnika lahko manj.

hiša iz slame, arhitekt naravna gradnja, projekt hiša iz slame, apneni ometi, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, Peter Rijavec arhitekt, Arhi-tura, lesena fasada

Slika5: Večji dvostanovanjski objekt iz slamnatih bal se nahaja v bližini Ljubljane. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt

 

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Samonosna slamnata konstrukcija – prednosti/slabosti

Prednosti
Tak način gradnje je v krajih z mrzlimi zimami optimalen. Poleg tega, da zagotavlja izjemno toplotno izolativnost, je njegova prednost v tem, da za nosilno konstrukcijo ne potrebuje lesa. Slamnate bale same nosijo zgornjo etažo in ostrešje. Na ta način privarčujemo, saj so slamnate bale cenejše od lesenih stebrov. Slama poleg tega zraste že v roku pol leta, medtem ko kvaliteten les potrebuje za rast desetletja ali stoletja.

Bivalno ugodje v taki stavbi je odlično, saj je kombinacija ilovice, ki uravnava vlažnost v prostoru in deluje antialergeno, in prijetne tople slame, izjemno posrečena. Taka stavba je paroprepustna, kar pomeni, da prekomerna vlaga in vonjave prehajajo skozi ovoj stene navzven.

Taka stavba je izjemno doboro izolirana, zato potrebuje malo ali celo nič ogrevanja ter ne potrebuje hlajenja. Bivalno ugodje se zagotavlja brez uporabe dragih tehnologij. Tako odpadejo drago vzdrževanje, popravljanje, menjave potrošnega materiala itd.

Slabosti
V primeru, da hočemo na stene stavbe pritrjevati težje elemente (npr. omarice), je potrebno že med gradnjo na tem mestu izvesti leseno podkonstrukcijo.
Zidovi so lahko zelo široki, če se za take odločimo.
Potrebno je dobiti slamnate bale, ki so primerne za vgradnjo, kar včasih ni enostavno.
Težja statična preverba.