zemlja
seno
pesek
mivka
mivka
skale
bambus
bambus
Na različne načine in za razne dele stavb, se pri naravni gradnji uporablja tudi naslednje materiale: zemlja, volna, seno, pesek, mivka, skale, riževe luščine, bambus, kokosova vlakna…
Je ena izmed najbolj vsestranskih rastlin na zemlji. Iz nje lahko izdelujemo zdravila, obleke, pohištvo, olja, semena, vrvi, avtomobile, vezane plošče, izolacijo, cevi… V gradbeništvu se uporablja zidake, toplotno izolacijske plošče iz konoplje… Z mešanico konopljinega pezdirja, apna, vode in peska, dobimo t.i. konopljin beton, s katerim lahko na način butanih sten zgradimo celo hišo.
Henry Ford je modro rekel: «Zakaj bi uporabljali gozdove, ki so rastli dolga leta in rude, ki so nastajale miljone let, če lahko dobimo enakovreden material gozdovom in rudnikom iz samo letnega pridelka konoplje?«
Konoplja
Konopljin pezdir.
Za kaj vse se uporablja konoplja lahko preberemo na zgornjem diagramu.
Je trden in večen. Uporablja se za temelje, zidove, kritino. Kamen je tudi zelo lep in ima sposobnost zadrževanja toplote, zato ga lahko s pravilno vgradnjo izvrstno izkoristimo. Poleti je v kamnitih zgradbah prijetno hladno. Zaradi slabše toplotne izolativnosti ga v naših krajih uporabljamo skupaj s toplotno izolacijo. Priporočamo uporabo tam kjer je kamna v izobilju; še posebej na Krasu in v Istri.
Je med najbolj uporabljenimi materiali v gradbeništvu.
Je izjemno prijeten material, vedno topel na dotik. Les je lep, raznolik, zanimiv, dekorativen, dišeč. Diha, uravnava vlažnost in temperaturo v prostoru in je dober izolator. Ker je močan in lahek, je zelo primeren za nosilne konstrukcije. Sodobne lesene stavbe so lahko tudi deset etaž visoke. Bivanje v leseni zgradbi je poživljajoče, prijetno. Pravi izbor lesa, čas sečnje in sušenje zagotavljajo več stoletno obstojnost brez dodatnih zaščitnih sredstev.
V Sloveniji je kvaliteten les lahko dostopen in imamo ga v izobilju. Dajmo ga izkoristiti!
Uporablja se že tisočletja kot strešni material ter kot dodatek (armatura, izolacija) zidovom iz zbite ilovice. Od leta 1886 naprej se slamnate bale uporablja tudi za gradnjo sten. Slama ima izjemne izolacijske sposobnosti. Že bala debeline 35 cm skupaj z 7 cm obojestranskim ometom ima toplotno prehodnost 0,14W/m2K, kar presega zahteve nizkoenergijske in pasivne gradnje ki znaša 0,15W/m2K, za zunanje stene. Prednost slame je tudi, da zelo hitro zraste. Za žetev in baliranje ne potrošimo veliko energije. Stisnjene bale lahko uporabimo tudi za nosilno konstrukcijo, vendar mora biti bala v tem primeru certificirana. Z obojestranskim ilovnatim ometom ima slamnata stena zelo dobro, kar 90 minutno požarno odpornost.
Slama mora biti pravilno vgrajena, da se v njo ne naselijo živali in ne prihaja do prekomerne vlažnosti. Seveda je na to potrebno paziti tudi pri izolacijah v klasični gradnji.
Slama je izjemno prijeten, topel material. Človek se v prostorih iz slamnatih sten ali strehe počuti tako prijetno kot ptiček v gnezdu.
