GRADNJA IZ KONOPLJE – predstavitev

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Sodobna, elegantna hiša iz konopljinega betona. Primer je iz ZDA.

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Hiša iz konoplje.

Opis                                       

Na poljuben tip temeljev najprej postavimo leseno nosilno konstrukcijo. Torej kombinacijo lesenih stebrov, leg, ostrešja. Zunanje stene naredimo tako, da v opaž preprosto vlijemo konopljin beton. Konopljin beton naredimo tako, da v mešalcu ali kako drugače zmešamo suh konopljin pezdir, apno z dodatki in vodo. Če bo del stavbe zelo izpostavljen vremenskim vplivom, lahko v mešanico dodamo še cement. Ko se konopljin beton posuši, stene razopažimo, opaž premaknemo in ponovno vlivamo. Namesto vlivanja konopljinega betona v kalup, lahko konopljin beton nanašamo tudi strojno. Brizgamo ga na steno, do željene debeline. Na zunanji strani potem izvedemo še apneni omet, ki steno ščiti pred vremenskimi vplivi. Z notranje strani omet ni potreben. Vseeno se ponavadi izvede konopljin ali ilovnati omet. Omete se nato lahko še pobarva v poljubno barvo z naravnimi pigmenti. Konopljin pezdir dobimo tako, da stebla odrasle industrijske konoplje požanjemo, zmeljemo in posušimo. Za konopljin pezdir uporabimo samo jedra stebel. Ostale dele rastline uporabimo lahko drugače.

Konopljin beton je zelo trden material, dober izolator, tehta pa le desetino v primerjavi z navadnim betonom. Njegova sposobnost shranjevanja toplote in uravnavanja vlage v zraku zagotavlja, da se boste v taki hiši odlično počutili.

Drug način gradnje z industrijsko konopljo je podoben, le da v tem primeru zmes vlivamo v kalupe za zidake in potem z zidaki zidamo nosilne in predelne zidove.

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali

Primer privlačne hiške iz konopljinega betona. Primer je iz Velike Britanije.

Primeri v Sloveniji in po Evropi

V Evropi stoji že mnogo stavb zgrajenih na ta način, največ v Franciji. V Sloveniji že tudi stoji nekaj zgradb iz konopljinega betona, nekaj pa jih je v gradnji.

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali, Peter Rijavec arhitekt, Arhi-tura

Enodružinska hiša iz konopljinega betona se gradi na čudoviti gozdni lokaciji pri Grosupljem. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt

hiša iz konoplje, konopljina hiša, naravna gradnja, lesena hiša, konoplja, arhitekt naravna gradnja, arhitekt hiša iz konoplje, gradnja z naravnimi materiali, Peter Rijavec arhitekt, Arhi-tura

Lesena hiška s polnilom sten iz konopljinega betona. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt

Energijska varčnost

Z konopljinim betonom, lahko dosežemo ali presežemo zahteve nizkoenergijske gradnje. Zadostujejo zidovi debeline 30-50 cm.

 

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.200 EUR/m2, v primeru sodelovanja naročnika lahko manj.

GRADNJA IZ KONOPLJE – prednosti/slabosti

Prednosti

Konoplja velja upravičeno za super rastlino, saj:
– čisti naš zrak in našo zemljo,
– “Raste kot konoplja!” – odporna na parazite in vremenske spremembe, ne potrebuje herbicidov in pesticidov,
– dolg koreninski sistem filtrira in neguje tla,
– hitro rastoča rastlina in velik donos (do 2 žetvi na leto),
– visoka natezna trdnost industrijskih izdelkov iz konoplje,
– nižji davki za proizvodnjo izdelkov iz konoplje.
– z njo lahko zdravimo tudi najtežje bolezni

Iz konoplje lahko izdelujemo marsikaj, med drugim tudi: izolacijske plošče, cement, omete, papir različnih tipov in kvalitet, raznovrstne tkanine, blago, vrvi, tapete, tepihe, obleke, zdravila, hrano, olja, margarino, vitaminske nadomestke, mila, šampone, kozmetiko, kompost, steljo, goriva, lubrikante, lake, kalupe, avtomobilske karoserije…

Gradnja iz konopljinega betona je zelo trdna in potresno varna. Taka hiša je požarno odporna, zrakotesna, a paropropustna, odlično toplotno izolativna. Taka gradnja je tudi zelo odporna na vremenske vplive, vlago, morebitne živali, plesni… Gradnja iz konoplje je do okolja prijazna saj le minimalno vpliva na okolje. Med gradnjo in med obratovanjem taka zgradba potroši zelo malo energije in je CO2 negativna.. Po zaključeni življenski dobi objekta, se vse uporabljene materiale vrne naravi, iz katere so tudi prišli, zato je to tudi trajnostna gradnja.

Bivanje v konopljini hiši je lahko nekaj najlepšega; je prijetno in zdravo, saj je taka hiša narejena iz naravnih materialov in paropropustna. Konoplja učinkovito uravnava vlago v prostoru, kar zagotavlja zdravo klimo in odlično počutje.

Slabosti

Konoplja je žilava, vlaknata rastlina in potrebno se je potruditi, da jo požanjemo in zmeljemo. Lesena konstrukcija mora biti nekoliko prilagojena tehniki vgradnje konopljinega betona.

PODPORNI SISTEMI NARAVNE GRADNJE

Naravna gradnja stremi k čim večji varčnosti ter samozadostnosti. Varčujemo z vodo, elektriko, kurivom… Samozadostnost pomeni, da stavba ne potrebuje priključkov na zunanje energetske, vodne in druge vire. Menimo, da sta varčnost in samozadostnost elementa, ki bosta zaradi sedanjega hitrega in nesmotrnega črpanja zemeljskih virov, še posebej pomembna v prihodnosti. Večina sodobnih naravnih gradenj je kljub temu še vedno priključena vsaj na električno in vodovodno omrežje.

Stavbe naravne gradnje zato povezujemo z naslednjimi sistemi:
– idealno je stavbo povezovati z okolico na permakulturni ali biodinamičen način. Torej, da je stavba povezana z okoliško naravo tako, da se med seboj podpirata.
Če pred stavbo na južni strani naredimo ribnik, se bo nizko zimsko sonce odbijalo od gladine ribnika ter tako dodatno grelo stavbo. Hišo tako pozimi grejeta dve sonci! Po fasadi lahko napeljemo plezalke, na katerih gojimo sadje ali zelenjavo. Ob stavbo lahko prislonimo stekleni zimski vrt, ki pozimi lovi sončno energijo. V njem lahko celo zimo gojimo zelenjavo. Poleti stavbo branimo pred premočnim soncem s premišljeno vmeščenimi krošnjami dreves…

sonaravna gradnja, permakultura, peter rijavec, projektiranje, arhitekt naravna gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Osnovne smernice pri zasnovi stavbe.

sonaravna gradnja, permakultura, peter rijavec, projektiranje, arhitekt naravna gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Hiša z ozelenjeno streho se povezuje z naravo na permakulturni način. Masivni zidovi stavbe akumulirajo toploto, ki jo potem oddajajo rastlinam, stavbni volumen pa nudi rastlinam zavetje pred vetrom. Svobodne race okrog hiše pa poskrbijo, da ni preveč polžev na vrtu.

zelena streha, naravna hiša, naravna gradnja, lesena hiša

Raznovrstna zelišča lahko rastejo kar na vaši strehi.

– meteorno vodo s strehe zbiramo v rezervoarjih. Vodo nato uporabimo za splakovanje straniščne školjke, tuširanje, pranje perila ter za zalivanje.

zbiralnik deževnice, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer večjega rezervoarja za zbiranje deževnice. Narejen je iz ferocementa (cementna malta v kombinaciji z jekleno mrežo). Od zunaj je še dodatno obdelan s apnenim ometom in pigmentom.

zbiralnik deževnice, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer gradnje večjega podzemnega zbiralnika deževnice iz ferocementa

– odpadno vodo, ki nastane pri pranju in tuširanju prečistimo v naravni rastlinski čistilni napravi. Vodo nato uporabimo za zalivanje.

rastlinska čistilna naprava, projektiranje, arhitekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer rastlinske čistilne naprave iz Šentjurja. Rastlinske čistilne naprave predstavljajo resnično “zadnje stanje tehnike”, saj očistijo odpadne vode vsaj tako kvalitetno kot “visokotehnološke” čistilne naprave, le da so 7 – 9 krat cenejše in ne potrebujejo priklopa na električno omrežje. Nekatere naprednejše občine v Sloveniji jih že uporabljajo. Pri enodružinski hiši lahko uporabimo rastlinsko čistilno napravo. V tem primeru nam bo pristojna služba 1x na leto odvzela vzorec vode. Če je v redu, smo oproščeni 70% davka.

– toplo vodo pripravimo s pomočjo sončnih kolektorjev na strehi.
– električno energijo lahko pridobivamo s pomočjo fotovoltaičnih panelov na strehi.

naravna hiška, fotovoltaika, zelena streha, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Fotovoltaični paneli v kombinaciji z baterijami za shranjevanje električne energije, nam omogočajo uporabo električne energije čez celotno leto, brez priklopa na javno električno omrežje. V primeru da proizvedemo več električne energije, kot jo porabimo, lahko preostanek “prodamo” v javno električno omrežje.

– uporabimo kompostno stranišče. Kompost nato uporabimo za gnojenje vrta.

kompostno stranišče, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer enostavnega kompostnega stranišča na odprtem. Enakega lahko uporabimo tudi znotraj hiše.

 

NOTRANJA OPREMA

Možnosti za ustvarjanje pri notranji opremi so neskončne, prav tako kot tudi naša domišljija…  Priporočamo enostavno in funkcionalno notranjo opremo, iz masivnega lesa.

lesena hiša, naravni interierij, naravna oprema, leseno pohištvo, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Preprosta oprema iz masivnega lesa ustvarja čudovite interierje. Izdelal naravni graditelj Miro Žitko, Razazija nad Idrijo.

 

kuhinja, lesena hiša, naravni interierij, naravna oprema, leseno pohištvo, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Preprosta in funkcionalna kuhinja.

leseni stoli, lesena hiša, naravni interierij, naravna oprema, leseno pohištvo, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primeri stolov iz masivnega lesa.

leseni stoli, lesena hiša, naravni interierij, naravna oprema, leseno pohištvo, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Vrtna garnitura.

lesena postelja, design, lesena hiša, naravni interierij, naravna oprema, leseno pohištvo, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Divja postelja iz okroglih olupljenih brun.

lesena omara design, lesena hiša, naravni interierij, naravna oprema, leseno pohištvo, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Preprosta garderobna omara iz lesenih desk.

lesen lestenec, art, design, lesena hiša, naravni interierij, naravna oprema, leseno pohištvo, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Suhe veje lahko umetelno povežemo v edinstven lestenec!!!

V kopalnici se ilovnate stene lahko obdela z vodoodpornim premazom ali izvede finalni sloj v tehniki tadelakt (apneni omet). Tadelakt je čudovit tradicionalni način obdelave vodoodpornih sten in izhaja iz Maroka.

tadelakt, kopalnica, naravni materiali, naravna gradnja, naravna koplanica

Primer kopalnice iz tadelakta.

leseni umivalnik, lesena oprema, naravna gradnja, naravni interierij, naravna hiška

Preprost eleganten umivalnik lahko naredimo kar iz debla drevesa.

leseni umivalnik, lesena oprema, naravna gradnja, naravni interierij, naravna hiška

Za podstavek keramičnemu umivalniku lahko uporabimo kar drevesno deblo.

 

STREHA

Je atmosferskim vplivom najbolj izpostavljen del stavbe, zato je izbira prave kritine še kako pomembna. Za toplotno izolacijo strehe pri naravni gradnji največkrat uporabimo slamo, seno ali mešanico slame in sena z ilovico. Na spodnji strani strehe priporočamo plast ilovice zaradi požarne varnosti. Uporabimo pa lahko tudi konopljin beton, mehko konopljino izolacijo, celulozo, ovčjo volno…

Slamnata
Po novem jo imenujemo tudi streha za bogataše, saj je zaradi velike količine zahtevnega ročnega dela, med najdražjimi. Vseeno cena ni pretirana in znaša cca. 30 EUR/m2, brez materiala. Material sam, torej slama pire ali pšenice, pa je zelo poceni.
Slamnata streha velja za najboljšo možno streho, saj ima slama idealne lastnosti za to nalogo. Bivanje pod slamanato streho je, po pričevanju mnogih, izjemno. V prostoru uravnava toploto in vlažnost in je zelo lepa na pogled. Omogoča vse vrste oblik in okrasnih zaključkov. V preteklosti je bila v Sloveniji zelo razširjena in lahko zdrži do okoli 60 let.

slamnata streha, streha iz slame, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Kako lepe so lahko slamnate strehe, nam prikazije zgornji primer iz Velike Britanije.

slamnata streha, streha iz slame, gradnja, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Mojster Zvonko iz Frankolovega izdeluje slamnato streho na hiši v Vrhu pri Galiciji

slamnata streha, streha iz slame, gradnja, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Lep zaključek slamnate strehe s kito.

Zelena
Na streho položimo plast zemlje. V njo posadimo želeno zelenje ali počakamo, da narava opravi svoje delo in iz zemlje bodo zrastle rastline, ki jim bo vaša streha najbolj všeč. Zelena streha je pozimi odličen izolator, poleti pa nam zagotavlja, da se hiša ne bo pregrevala. Pod plast zemlje lahko damo plast vulkanskega pepela, ki je odličen za zadrževanje vlage.

zelena streha, ozelenjena streha, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, lesena hiša

Primeri zelenih streh iz Norveške.

zelena streha, ozelenjena streha, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, lesena hiša

Čudovita barvita ozelenjena streha.

Skodle
So žagane ali še bolje, klane ploščate lesene plošče. Praviloma so pravokotne oblike, različnih dolžin in širin. Na leseno ostrešje jih pritrjujemo z vijaki ali žeblji. Zelo lepe na pogled, ustvarjejo v prostoru prijetno toplo klimo. Najbolj so v uporabi na Gorenjskem in v severni Primorski.
Življenska doba kvalitetnih macesnovih skodel je lahko 50 let in več.

lesena hiša, skodle, lesena streha, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

S skodlami krite staje z Velike planine, se harmonično vključujejo v naravno okolje.

lesena hiša, skodle, lesena streha, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

S skodlami lahko pokrivamo tudi organske oblike streh. Primer pastirske staje z Velike planine.

Kamnita streha- skrilj
Primerna je za vroča podnebja, v krajih z veliko kamenja. Kamnite plošče naberemo, ali kamen koljemo na tanke (do 5 cm) debele plošče, ki jih nato polagamo v malto na leseno ostrešje. Kamnita streha nas izvrstno brani pred vročim soncem, saj podnevi akumulira toploto, ponoči pa toploto oddaja.
V Sloveniji jo priporočamo tam, kjer se uporablja že stoletja. Torej na Krasu, v Istri ter okolici Soriške planine. Življenjska doba je več kot 100 let.

naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primer tradicionalne gradnje krite s kamnito kritino – skriljem. Primer iz Štanjela.

naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Gradnja nove strehe krite s kamnom.

Opečni strešniki
Niso povsem naravni material, saj glino oblikujemo v kalupu in potem žgemo v peči. Opečnato kritino proizvaja tudi več slovenskih proizvajalcev. Polaga se s prekrivanjem na leseno ostrešje, pritrjuje pa se z vijaki ali žeblji. Prednost opečnate kritine je cena in hitrost izvedbe. Zdrži 40 do 100 let.

strešniki, opečnati strešniki, streha, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Naravna gradnja krita s opečnatimi strešniki. Primer iz Razazije.

 

OSTREŠJE

Večina naravnih gradenj ima leseno ostrešje. Les je lahek, elastičen in močan. Uporabi se lahko masiven ali lepljen les. Leseni elementi so lahko olupljena okrogla organska bruna ali žagan les – tramovi. Okrogla, le olupljena bruna so bistveno močnejša kot žagan les, saj ostanejo vlakna nepoškodovana. Prednost žaganega lesa so lažji spoji med posameznimi lesenimi elementi.
Slovenija ima bogato znanje o lesenih konstrukcijah in ostrešjih. Izkoristimo ga!

leseno ostrešje, lesena hiša, špirovci, strešne letve, lege, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Najbolj razširjen tip ostrešja v Sloveniji je kombinacija horizontalnih lesenih leg, na katere so položeni leseni špirovci. Vzporedno s slemenom se na špirovce pritrdi še strešne letve, na katere se potem pritrjuje poljubno strešno kritino (slama, skodle, strešniki…)

leseno ostrešje, lesena hiša, špirovci, strešne letve, lege, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Kombinacija strešnih letev in špirovcev. Kritina v tem primeru je slama.

lesena konstrukcija, lesena hiša, okrogla bruna,, lesena gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Mojster lesenih ostrešij in konstrukcij iz okroglih brun je Ben Law. Za stikovanje lesenih elementov uporablja lesene moznike namesto kovinskih žebljev in vijakov.

brunarica, gradnja, lesena konstrukcija, lesena hiša, okrogla bruna,, lesena gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Ostrešje iz okroglih brun pri brunarici. Na sliki so vidne okrogle kapne in slemenske lege.

recipročna streha, lesena streha, lesena konstrukcija, projekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Princip delovanja t.i. recipročne ali vzajemne strešne konstrukcije, pri kateri špirovci podpirajo eden drugega. Možnih je veliko variant: http://en.wikipedia.org/wiki/Reciprocal_frame

recipročna streha, lesena streha, lesena konstrukcija, projekt, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Tako imenovana recipročna strešna konstrukcija v praksi.

 

TEMELJI

Neviden a zelo pomemben del stavbe. Dobri temelji so predpogoj za kvalitetno zgradbo.

Nasutje
Zgradbe iz naravnih materialov so večinoma zelo lahke. V primeru, da ni nevarnosti podtalnice in da so tla razmeroma trdna, se lahko namesto temeljev izvede le utrjeno nasutje. Najprej se na očiščen teren položi skale, nato plast kamenja, zatem še dve plasti vedno finejšega kamenja. Sproti se nasutje utrjuje. Prednost nasutja je manjša količina uporabljenega materiala in s tem tudi nižja cena.

temelji, nasutje, lesena hiša, leseni plohi, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Na fotografiji vidimo primer naravne gradnje, ki ima za temelje samo utrjeno nasutje. Na tla so položeni macesnovi plohi, na katere potem postavimo leseno nosilno konstrukcijo. Avtor Miro Žitko, Ledina pri Sevnici.

Kamniti
Je največkrat uporabljen sistem temeljenja po svetu. Kamenja ponavadi ne primanjkuje in je trden ter večen material. Kamniti, pravilno izvedeni temelji dokazano zdržijo stoletja.

kamniti temelji, temelji, kamen, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Kamniti temelji, ki se nadaljujejo v kamniti zid.

kamniti temelji, temelji, kamen, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Gradnja kamnitih temeljev.

točkovni kamniti temelji, kozolec, kamniti temelji, temelji, kamen, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Točkovni kamniti temelji pri kozolcu varujejo lesene stebre pred stikom z vlažno zemljo.

Armirano betonski
V primeru, da del stavbe sega tudi pod zemljo (npr. klet), ali da tla pod objektom niso dovolj trdna, se temelji izvedejo lahko kot armirano betonski. Lahko so točkovni, v tem primeru ležijo pod nosilnimi stebri, lahko so pasovni temelji, ki potekajo pod nosilnimi stenami, ali kot temeljna plošča pod celotnim bivališčem. Taki temelji niso ravno naravna gradnja, vendar vseeno začasno sprejemljivi, saj je znanje kako vse narediti s kamnitimi temelji v dobršni meri izgubljeno. Na nas je torej, da poiščemo ali razvijemo optimalne sisteme temeljenja z naravnimi materiali, v primeru težavnega terena ali vkopanih prostorov.

armirano betonski temelj, AB temelj, pasovni temelj, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Pasovni armirano betonski temelj, na katerega se izvede poljubna stenska konstrukcija.

Točkovni armiranobetonski temelj, betonski temelj, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, lesena hiša

Točkovni armiranobetonski temelj.

Leseni
Lesene kole zabijemo v tla. Tako dobimo mrežo lesenih stebrov, na katere položimo horizontalno lesene lege, na katerih potem izvedemo talno konstrukcijo hiše. Med terenom in spodnjo stranjo talne konstrukcije je v tem primeru prazen prostor. Še bolj trajna varianta je, da lesene stebre položimo na kamnite točkovne temelje. Tako so temeljeni naprimer kozolci pri nas. Tako les ne prihaja v stik z vlažnimi tlemi.

piloti, leseni stebri v tleh, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Na lesene pilote (leseni stebri v tleh) položimo horizontalne lege (leseni tramovi), na katerih izvedemo talno konstrukcijo (podeskan pod, toplotna izolacija, finalni sloj).

piloti, leseni stebri v tleh, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Leseni piloti, na katerih izvedemo talno konstrukcijo.