Gradnja prve hiše s samonosno slamnato konstrukcijo v Sloveniji. 1. DEL

V Metavi pri Mariboru sta mizar in naravni graditelj Robert Klemensberger in njegov kolega Jernej organizirala brezplačno delavnico naravne gradnje. Gradili smo manjšo hišo. Bilo je jasno sobotno jutro Januarja 2013, in kljub zimi se je zbralo vsaj 20 prostovoljcev željnih dela, ustvarjanja, znanja in druženja. Hiša je namenjena mladi družini in kot piše že v naslovu, ne bo imela dodatne nosilne konstrukcije poleg sten iz slamnatih bal.

Temelji in temeljna plošča

Hiša leži na padajočem terenu in je tudi zaradi tega dvignjena od tal. Za temelje se uporabi lesene kole (pilote), ki se jih zabije v tla. Ob kolih v zemlji se da prodec, da se onemogoči zadrževanje vode ob kolu. Še bolj trajnostna varianta, bi bila, da koli počivajo na kamnitih temeljih nad zemljo (kot pri kozolcu), saj vemo da les največ zdrži, če je povsem na suhem ali pa v celoti v vodi. Pri načinu temeljenja, ko koli ležijo na kamnitih temeljih, bi bilo potrebno zagotoviti, da so kamniti temelji dovolj globoko v zemlji, ter da so leseni koli na temelje pritrjeni. Drugače obstaja možnost premika ali prevrnitve hiše pri hudem neurju.

hiša iz slame, slamnate bale, gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Na take točkovne temelje – pilote se je potem položilo horizontalne lesene nosilce, pravokotno na njih pa leseni opaž – deske. Tako smo dobili temeljno ploščo.

leseni temelji, piloti, hiša iz slame, slamnate bale, gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Pod nosilnimi zidovi, ki potekajo po obodu, se je izvedel pas lesenih letev z medsebojnim razmakom. Pod njimi se je vgradila hidroizolacija (dachpapa), ki bo morebiten kondenz iz sten lovila in odvajala navzven. Letve zagotavljajo primeren dvig bal nad talno ploščo in tako zagotavljajo, da spodnji del bale ne bo dalj časa moker ob morebitnem zbiranju kondenza v steni in potovanju navzdol. Še pred pritrditvijo letev so se skozi njih zabili žeblji (cveki), na katere se bo nalagala prva vrsta bal.

hiša iz slame, slamnate bale, gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz slame, slamnate bale, gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, projektiranje

Stene

Nosilne stene potekajo pri tej hiši po obodu objekta. Na žeblje se nabije prva vrsta bal. Na prvo vrsto bal se z zamikom polovice bale položi drugo vrsto. Bale se polagajo tako, da se vedno zamikajo za polovico bale. Tako se zagotovi večja trdnost. Skozi bale se potem porine ošiljene bambusove ali kakšne druge palice (dve palici na balo). S tem se zagotovi, da so bale med seboj povezane. Taka palica naj po višini povezuje tri vrste hkrati. Potrebno je paziti, da se stena gradi navpično. Priporočljivo je, da se na vogalih začasno postavi navpično po dve deski, da so vogali res navpični in trdni. Na pozicijah kjer bodo odprtine v steni (vrata, okna), sa na primerni višini v steno vgradi leseni okvir v velikosti odprtin. Okvirje se po potrebi začasno fiksira z deskami. Med bale slame lahko potresemo apno, kar še dodatno odvrača morebitne živali, ki bi si hotele v balah poiskati zatočišče.

slamnate bale, stena iz slamnatih bal, hiša iz slame, hiša iz slamnatih bal

Za tak način gradnje sten se uporablja posebno orodje, ki si ga sami izdelamo: Lesena macola, za to, da balo potolčemo, da dobro sede. Kovinske vilice, ko je potrebno balo prešiti (v primeru, ko balo krajšamo na željeno dolžino). Ploščate table iz vezane plošče, da bala lažje zdrsne ob drugo balo. Lesena “kladiva” v obliki čkre T, da bale in steno ravnamo.

orodje pri hiši iz slame, hiša iz slame, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

gradnja hiše iz slame, slamnata hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materialigradnja hiše iz slame, slamnata hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

gradnja hiše iz slame, slamnata hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Ko sezidamo steno do željene višine, sa nanjo  postavi močan leseni okvir – venec, na katerega se potem postavi ostrešje in streho. To je bilo za prvi dan vse. Po končanem delu smo šli na vegansko večerjo, ki se je v bližnji brunarici z domačim pivom, koncertom… prevesila v rajanje in druženje pozno v noč…

žur, gradnja hiše iz slame, slamnata hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Gradnja prve hiše s samonosno slamnato konstrukcijo v Sloveniji. 2. DEL

Kaj se zgodi s hišo iz slamnatih bal ob močnem potresu

Spodnji video prikazuje, kaj se zgodi s hišo iz slamnatih bal ob močnem potresu. Zelo močnem potresu. Simulirali so dogajanje ob potresu jakosti 13,6 po Rihterju. Takega potresa še nimamo zabeleženega. Nobena stavba na svetu tega ne bi zdržala. Skoraj. Za primerjavo, potres v Fukušimi je imel moč malo pod 9. stopnjo, prav tako potres, ki je povzročil uničujoč tsunami v Indoneziji in na Tajskem.

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Lesena nosilna konstrukcija – prednosti/slabosti

Prednosti
Bivalno ugodje v taki stavbi je odlično, saj je kombinacija ilovice, ki uravnava vlažnost v prostoru in deluje antialergeno, in prijetne tople slame izjemno posrečena. Stavbni ovoj pri taki stavbi je paroprepusten, kar je bistvenega pomena za zdravo in prijetno mikroklimo.
Življenje med naravnimi materiali vpliva na človeka blagodejno na več nivojih in na več načinov: telesno, umsko, čustveno in duhovno. Pozitivno energijo tako dobivamo ves čas bivanja v takšni stavbi.

Možne so vse oblike gradnje, z različnimi strehami, ravnimi ali zavitimi stenami, barvami ometov, balkoni, terasami, galerijami…

Uporabimo lahko lokalne materiale, ki jih imamo v izobilju: les, slama, ilovica itd. Imate svoj gozd? Uporabite svoj les za konstrukcijo, ostrešje, pode, pohištvo… Lahko uporabite svojo ali sosedovo slamo. Ilovica se lahko uporabi kar iz gradbene jame na parceli, samo preseje se jo, ter po potrebi se ji doda mivka.
Po preteku življenske dobe, ki za tak objekt preizkušeno znaša stoletja, ne bo težave s reciklažo. Materiale se lahko kompostira ali raztrosi po zemlji – tako jih vrnemo naravi.

Slabosti
V primeru, da hočemo na stene stavbe pritrjevati težje elemente (npr. omarice), je potrebno že med gradnjo na tem mestu izvesti leseno podkonstrukcijo.
Potrebno je dobiti slamnate bale, ki so primerne za vgradnjo, kar včasih ni enostavno.
Za čimlažjo vgradnjo slamnatih bal, je potrebno prej pripraviti nekoliko prilagojeno leseno konstrukcijo.

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Lesena nosilna konstrukcija – predstavitev

hiša iz slame, arhitekt naravna gradnja, projekt hiša iz slame, apneni ometi, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, Peter Rijavec arhitekt, Arhi-tura

Slika1: Enodružinska hiša iz Škofje Loke ima leseno nosilno konstrukcijo, kot polnilo sten pa slamante bale širine 40cm. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt

Opis 
Na temelje se izvede lesena nosilna konstrukcija, torej kombinacija lesenih stebrov, nosilcev… Uporabi se lahko masivne ali lepljene lesene elemente, med te lesene elemente pa se po obodu stavbe položi slamnate bale v obliki kvadrov. Ponavadi se uporabi slamnate bale širine 35cm ali 50cm. Pusti se odprtine za okna in vrata, omete pa se izvede na slamnate stene. Notranji ometi so ilovnati, zunanji pa apneni, da se zagotovi vodoodbojnost. Slama se na ta način trajno konzervira. Omete se lahko izvaja ročno ali strojno.
Gradnja se lahko izvaja tudi montažno. V tem primeru v delavnici pripravijo lesene okvirje s slamnatim polnilom, te okvirje pa se potem na gradbišču z dvigalom enostavno zloži in med seboj poveže. Elemente lahko pripravljamo na toplem in suhem in v bližini gradbišča (premična delavnica), tako pridobimo tudi pri natančnosti in hitrosti.
Na ta način se lahko gradi tudi večetažne stavbe.

hiša iz slame, hiša iz slamnatih bal, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, apneni ometi

Slika2: Čudovita večja enodružinska hiša iz Čikečke vasi. Avtor: Kristijan Zver

Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Sloveniji je na tak način gradnje uspešno izvedenih že kar nekaj enostanovanjskih hiš. V tujini je ta gradnja zelo popularna, prednjači Francija, Avstrija, Nemčija, Anglija, ZDA. Izvedenih je bilo že vrsto objektov, enostanovanjskih, večstanovanjskih, nastanitvenih.

hiša iz slame, hiša iz slamnatih bal, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, apneni ometi

Slika 3,4: Primer enostavne in simpatične enodružinske hiše, ki jo je v vasi Kunova na Štajerskem zgradilo podjetje Snopje. Zgornja slika prikazuje hišo še pred nanašanjem zunanjih ometov.

hiša iz slame, hiša iz slamnatih bal, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, apneni ometi

Energijska varčnost
Je odlična in dosega ali presega zahteve za nizkoenergijske stavbe. Za primerjavo: že bala debeline 35 cm skupaj s trstično ploščo in 4cm debelim obojestranskim ometom ima toplotno prehodnost 0,14W/m2K, kar presega zahteve nizkoenergijske in celo pasivne gradnje, ki znaša 0,15W/m2K.

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.200 EUR/m2, v primeru sodelovanja naročnika lahko manj.

hiša iz slame, arhitekt naravna gradnja, projekt hiša iz slame, apneni ometi, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, Peter Rijavec arhitekt, Arhi-tura, lesena fasada

Slika5: Večji dvostanovanjski objekt iz slamnatih bal se nahaja v bližini Ljubljane. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt

 

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Samonosna slamnata konstrukcija – prednosti/slabosti

Prednosti
Tak način gradnje je v krajih z mrzlimi zimami optimalen. Poleg tega, da zagotavlja izjemno toplotno izolativnost, je njegova prednost v tem, da za nosilno konstrukcijo ne potrebuje lesa. Slamnate bale same nosijo zgornjo etažo in ostrešje. Na ta način privarčujemo, saj so slamnate bale cenejše od lesenih stebrov. Slama poleg tega zraste že v roku pol leta, medtem ko kvaliteten les potrebuje za rast desetletja ali stoletja.

Bivalno ugodje v taki stavbi je odlično, saj je kombinacija ilovice, ki uravnava vlažnost v prostoru in deluje antialergeno, in prijetne tople slame, izjemno posrečena. Taka stavba je paroprepustna, kar pomeni, da prekomerna vlaga in vonjave prehajajo skozi ovoj stene navzven.

Taka stavba je izjemno doboro izolirana, zato potrebuje malo ali celo nič ogrevanja ter ne potrebuje hlajenja. Bivalno ugodje se zagotavlja brez uporabe dragih tehnologij. Tako odpadejo drago vzdrževanje, popravljanje, menjave potrošnega materiala itd.

Slabosti
V primeru, da hočemo na stene stavbe pritrjevati težje elemente (npr. omarice), je potrebno že med gradnjo na tem mestu izvesti leseno podkonstrukcijo.
Zidovi so lahko zelo široki, če se za take odločimo.
Potrebno je dobiti slamnate bale, ki so primerne za vgradnjo, kar včasih ni enostavno.
Težja statična preverba.