LESENA GRADNJA, BRUNARICA – prednosti/slabosti

Prednosti
Les je eden od treh najstarejših gradbenih materialov in zato zelo preizkušen. Je paroprepusten in uravnava vlažnost in temperaturo v prostoru ter je ugoden in blaži alergije. Lesene hiše se ne prašijo, ima prijeten vonj in vpija neprijetne vonjave. Nima elektrostatičnega naboja in je izredno prijeten na dotik in vedno topel, je pa tudi dober izolator.

Lesene gradnje so praviloma zelo privlačne na pogled, saj delujejo toplo, prijetno in domače. Bivanje v leseni zgradbi je zaradi vseh naštetih prednosti lesa res fantastično in poživljajoče in blagodejno vpliva na telo in duha.

Lesena gradnja je odporna na plesen, vendar pa mora biti les suh. To je zelo potresno varna, lahka gradnja, je pa tudi zelo hitra gradnja (par tednov do mesecev) in ima dolgo življensko dobo (stoletja). V Sloveniji imamo veliko, za gradnjo primernega, lesa.

Slabosti
Gradnja mora biti skrbna, da ne pride do prevelikih nekontroliranih deformacij. Les je sicer gorljiv material, vendar med požarom zdrži dolgo časa brez porušitve. Obnova po požaru je v primerjavi s klasično gradnjo hitra in enostavna. Slabost je tudi, da bruna in večji masivni elementi lahko pokajo.

LESENA GRADNJA, BRUNARICA – predstavitev

lesena hiša, brunarica, naravna hiška, arhitekt naravna gradnja, les, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika1: Na sliki je primer čudovite brunarice iz pravokotnih brun

Opis
Leseno gradnjo lahko razdelimo v grobem na dva tipa:

1.    Skeletna gradnja ( leseni okvir)
Na temelje postavimo leseno nosilno konstrukcijo. Konstrukcija je sestavljena iz lesenih stebrov, pokončnikov, prečnih nosilcev, ročic. Uporabimo lahko masiven ali lepljen les. Med nosilne elemente vgradimo toplotno izolacijo, z obeh strani pa stene zapremo z lesenimi deskami. Za toplotno izolacijo lahko uporabimo slamo, slamnate kocke namočene v blato, seno, ovčjo volno, lesno volno, konopljina vlakna itd. Lesene deske, s katerimi zapiramo zidove, so lahko različno obdelane in montirane. S prekrivanjem nepravilnih desk lahko naprimer ustvarimo zanimiv dekorativen izgled.

2.    Masivna lesena gradnja (gradnja iz brun, moralov ali masivnih plošč, ki so lahko mozničene, žebljane, vzporedno ali križno lepljene itd.)
Nosilne stene naredimo tako, da bruna zlagamo eno na drugo, na vogalih pa jih stikujemo z izbrano lesno zvezo. Bruna so obdelana masivna lesena debla in med seboj se morajo prilegati tako, da tesnijo. Kljub temu, da je les dober izolator, bi potrebovali bruna premera 60 cm, da bi dosegali nizkoenergijske ali pasivne zahteve glede toplotne prehodnosti skozi stene. Zato pri sodobnih brunaricah v steno vgradimo tudi sloj poljubne toplotne izolacije. Sloj toplotne izolacije se lahko vgradi na notranji, na zunanji strani zidu ali v primeru dvojne stene med stenama, najbolje pa je med stenama, ker na ta način tako v notranjosti kot v zunanjosti izkoristimo vse prednosti lesenih brun. Je pa ta način najdražji.

lesena hiša, brunarica, permakultura, lesena hiška, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 2,3: Prelep primer domače brunarice iz Destrnika pri Mariboru. Stene so iz okroglih brun, toplotna izolacija strehe je iz slamnatih bal. Avtor je naravni graditelj Robert Klemensberger.

lesena hiša, brunarica, permakultura, lesena hiška, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Primeri v Sloveniji in po Evropi
Lesene zgradbe imajo izjemno bogato tradicijo tako pri nas kot po ostalih delih Evrope, še posebej v Alpah in Skandinaviji. V Sloveniji je izvedenih že kar nekaj sodobnih lesenih gradenj, še posebej brunaric.

čudovita, lesena hiša, naravni les, naravna hiša, skodle, arhitekt naravna gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 4: Svetovno znana lesena hiša v Veliki Britaniji. Zgradil jo je Ben Law, ki v njej s svojo družino tudi živi. Hiša je krita z lesenimi skodlami, atraktivna fasada pa je narejena z delno prekrivajočimi lesenimi deskami.

Energijska varčnost
Les je dober izolator, kljub temu pa priporočamo vgradnjo dodatnega sloja izolacije, ker na ta način lahko dosežemo ali presežemo nizkoenergijske zahteve toplotne prehodnosti v steni.

lesena hiša, družinska lesena hiša, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 5: Primer večje enodružinske lesene hiše

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.200 EUR/m2, v primeru sodelovanja naročnika lahko manj. Pri brunarici iz okroglih brun pa znaša cca. 1.300 EUR/m2.

lesena hiša, naravni les, naravna hiša, skodle, arhitekt naravna gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 6: Lep primer nove brunarice iz Soške doline

lesena hiša, naravni les, naravna hiša, skodle, arhitekt naravna gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 7: Čudovita narava in les

LESENA GRADNJA, BRUNARICA – prednosti/slabosti

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Lesena nosilna konstrukcija – prednosti/slabosti

Prednosti
Bivalno ugodje v taki stavbi je odlično, saj je kombinacija ilovice, ki uravnava vlažnost v prostoru in deluje antialergeno, in prijetne tople slame izjemno posrečena. Stavbni ovoj pri taki stavbi je paroprepusten, kar je bistvenega pomena za zdravo in prijetno mikroklimo.
Življenje med naravnimi materiali vpliva na človeka blagodejno na več nivojih in na več načinov: telesno, umsko, čustveno in duhovno. Pozitivno energijo tako dobivamo ves čas bivanja v takšni stavbi.

Možne so vse oblike gradnje, z različnimi strehami, ravnimi ali zavitimi stenami, barvami ometov, balkoni, terasami, galerijami…

Uporabimo lahko lokalne materiale, ki jih imamo v izobilju: les, slama, ilovica itd. Imate svoj gozd? Uporabite svoj les za konstrukcijo, ostrešje, pode, pohištvo… Lahko uporabite svojo ali sosedovo slamo. Ilovica se lahko uporabi kar iz gradbene jame na parceli, samo preseje se jo, ter po potrebi se ji doda mivka.
Po preteku življenske dobe, ki za tak objekt preizkušeno znaša stoletja, ne bo težave s reciklažo. Materiale se lahko kompostira ali raztrosi po zemlji – tako jih vrnemo naravi.

Slabosti
V primeru, da hočemo na stene stavbe pritrjevati težje elemente (npr. omarice), je potrebno že med gradnjo na tem mestu izvesti leseno podkonstrukcijo.
Potrebno je dobiti slamnate bale, ki so primerne za vgradnjo, kar včasih ni enostavno.
Za čimlažjo vgradnjo slamnatih bal, je potrebno prej pripraviti nekoliko prilagojeno leseno konstrukcijo.

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Lesena nosilna konstrukcija – predstavitev

hiša iz slame, arhitekt naravna gradnja, projekt hiša iz slame, apneni ometi, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, Peter Rijavec arhitekt, Arhi-tura

Slika1: Enodružinska hiša iz Škofje Loke ima leseno nosilno konstrukcijo, kot polnilo sten pa slamante bale širine 40cm. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt

Opis 
Na temelje se izvede lesena nosilna konstrukcija, torej kombinacija lesenih stebrov, nosilcev… Uporabi se lahko masivne ali lepljene lesene elemente, med te lesene elemente pa se po obodu stavbe položi slamnate bale v obliki kvadrov. Ponavadi se uporabi slamnate bale širine 35cm ali 50cm. Pusti se odprtine za okna in vrata, omete pa se izvede na slamnate stene. Notranji ometi so ilovnati, zunanji pa apneni, da se zagotovi vodoodbojnost. Slama se na ta način trajno konzervira. Omete se lahko izvaja ročno ali strojno.
Gradnja se lahko izvaja tudi montažno. V tem primeru v delavnici pripravijo lesene okvirje s slamnatim polnilom, te okvirje pa se potem na gradbišču z dvigalom enostavno zloži in med seboj poveže. Elemente lahko pripravljamo na toplem in suhem in v bližini gradbišča (premična delavnica), tako pridobimo tudi pri natančnosti in hitrosti.
Na ta način se lahko gradi tudi večetažne stavbe.

hiša iz slame, hiša iz slamnatih bal, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, apneni ometi

Slika2: Čudovita večja enodružinska hiša iz Čikečke vasi. Avtor: Kristijan Zver

Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Sloveniji je na tak način gradnje uspešno izvedenih že kar nekaj enostanovanjskih hiš. V tujini je ta gradnja zelo popularna, prednjači Francija, Avstrija, Nemčija, Anglija, ZDA. Izvedenih je bilo že vrsto objektov, enostanovanjskih, večstanovanjskih, nastanitvenih.

hiša iz slame, hiša iz slamnatih bal, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, apneni ometi

Slika 3,4: Primer enostavne in simpatične enodružinske hiše, ki jo je v vasi Kunova na Štajerskem zgradilo podjetje Snopje. Zgornja slika prikazuje hišo še pred nanašanjem zunanjih ometov.

hiša iz slame, hiša iz slamnatih bal, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, apneni ometi

Energijska varčnost
Je odlična in dosega ali presega zahteve za nizkoenergijske stavbe. Za primerjavo: že bala debeline 35 cm skupaj s trstično ploščo in 4cm debelim obojestranskim ometom ima toplotno prehodnost 0,14W/m2K, kar presega zahteve nizkoenergijske in celo pasivne gradnje, ki znaša 0,15W/m2K.

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.200 EUR/m2, v primeru sodelovanja naročnika lahko manj.

hiša iz slame, arhitekt naravna gradnja, projekt hiša iz slame, apneni ometi, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, Peter Rijavec arhitekt, Arhi-tura, lesena fasada

Slika5: Večji dvostanovanjski objekt iz slamnatih bal se nahaja v bližini Ljubljane. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt