Neviden a zelo pomemben del stavbe. Dobri temelji so predpogoj za kvalitetno zgradbo.

Nasutje
Zgradbe iz naravnih materialov so večinoma zelo lahke. V primeru, da ni nevarnosti podtalnice in da so tla razmeroma trdna, se lahko namesto temeljev izvede le utrjeno nasutje. Najprej se na očiščen teren položi skale, nato plast kamenja, zatem še dve plasti vedno finejšega kamenja. Sproti se nasutje utrjuje. Prednost nasutja je manjša količina uporabljenega materiala in s tem tudi nižja cena.

Kamniti
Je največkrat uporabljen sistem temeljenja po svetu. Kamenja ponavadi ne primanjkuje in je trden ter večen material. Kamniti, pravilno izvedeni temelji dokazano zdržijo stoletja.

Armirano betonski
V primeru, da del stavbe sega tudi pod zemljo (npr. klet), ali da tla pod objektom niso dovolj trdna, se temelji izvedejo lahko kot armirano betonski. Lahko so točkovni, v tem primeru ležijo pod nosilnimi stebri, lahko so pasovni temelji, ki potekajo pod nosilnimi stenami, ali kot temeljna plošča pod celotnim bivališčem. Taki temelji niso ravno naravna gradnja, vendar vseeno začasno sprejemljivi, saj je znanje kako vse narediti s kamnitimi temelji v dobršni meri izgubljeno. Na nas je torej, da poiščemo ali razvijemo optimalne sisteme temeljenja z naravnimi materiali, v primeru težavnega terena ali vkopanih prostorov.

Leseni
Lesene kole zabijemo v tla. Tako dobimo mrežo lesenih stebrov, na katere položimo horizontalno lesene lege, na katerih potem izvedemo talno konstrukcijo hiše. Med terenom in spodnjo stranjo talne konstrukcije je v tem primeru prazen prostor. Še bolj trajna varianta je, da lesene stebre položimo na kamnite točkovne temelje. Tako so temeljeni naprimer kozolci pri nas. Tako les ne prihaja v stik z vlažnimi tlemi.