Je atmosferskim vplivom najbolj izpostavljen del stavbe, zato je izbira prave kritine še kako pomembna. Za toplotno izolacijo strehe pri naravni gradnji največkrat uporabimo slamo, seno ali mešanico slame in sena z ilovico. Na spodnji strani strehe priporočamo plast ilovice zaradi požarne varnosti. Uporabimo pa lahko tudi konopljin beton, mehko konopljino izolacijo, celulozo, ovčjo volno…
Slamnata
Po novem jo imenujemo tudi streha za bogataše, saj je zaradi velike količine zahtevnega ročnega dela, med najdražjimi. Vseeno cena ni pretirana in znaša cca. 30 EUR/m2, brez materiala. Material sam, torej slama pire ali pšenice, pa je zelo poceni.
Slamnata streha velja za najboljšo možno streho, saj ima slama idealne lastnosti za to nalogo. Bivanje pod slamanato streho je, po pričevanju mnogih, izjemno. V prostoru uravnava toploto in vlažnost in je zelo lepa na pogled. Omogoča vse vrste oblik in okrasnih zaključkov. V preteklosti je bila v Sloveniji zelo razširjena in lahko zdrži do okoli 60 let.
Kako lepe so lahko slamnate strehe, nam prikazije zgornji primer iz Velike Britanije.
Mojster Zvonko iz Frankolovega izdeluje slamnato streho na hiši v Vrhu pri Galiciji
Lep zaključek slamnate strehe s kito.
Zelena
Na streho položimo plast zemlje. V njo posadimo želeno zelenje ali počakamo, da narava opravi svoje delo in iz zemlje bodo zrastle rastline, ki jim bo vaša streha najbolj všeč. Zelena streha je pozimi odličen izolator, poleti pa nam zagotavlja, da se hiša ne bo pregrevala. Pod plast zemlje lahko damo plast vulkanskega pepela, ki je odličen za zadrževanje vlage.
Primeri zelenih streh iz Norveške.
Čudovita barvita ozelenjena streha.
Skodle
So žagane ali še bolje, klane ploščate lesene plošče. Praviloma so pravokotne oblike, različnih dolžin in širin. Na leseno ostrešje jih pritrjujemo z vijaki ali žeblji. Zelo lepe na pogled, ustvarjejo v prostoru prijetno toplo klimo. Najbolj so v uporabi na Gorenjskem in v severni Primorski.
Življenska doba kvalitetnih macesnovih skodel je lahko 50 let in več.
S skodlami krite staje z Velike planine, se harmonično vključujejo v naravno okolje.
S skodlami lahko pokrivamo tudi organske oblike streh. Primer pastirske staje z Velike planine.
Kamnita streha- skrilj
Primerna je za vroča podnebja, v krajih z veliko kamenja. Kamnite plošče naberemo, ali kamen koljemo na tanke (do 5 cm) debele plošče, ki jih nato polagamo v malto na leseno ostrešje. Kamnita streha nas izvrstno brani pred vročim soncem, saj podnevi akumulira toploto, ponoči pa toploto oddaja.
V Sloveniji jo priporočamo tam, kjer se uporablja že stoletja. Torej na Krasu, v Istri ter okolici Soriške planine. Življenjska doba je več kot 100 let.
Primer tradicionalne gradnje krite s kamnito kritino – skriljem. Primer iz Štanjela.
Gradnja nove strehe krite s kamnom.
Opečni strešniki
Niso povsem naravni material, saj glino oblikujemo v kalupu in potem žgemo v peči. Opečnato kritino proizvaja tudi več slovenskih proizvajalcev. Polaga se s prekrivanjem na leseno ostrešje, pritrjuje pa se z vijaki ali žeblji. Prednost opečnate kritine je cena in hitrost izvedbe. Zdrži 40 do 100 let.
Naravna gradnja krita s opečnatimi strešniki. Primer iz Razazije.
Naravna hiška 