načrt

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Samonosna slamnata konstrukcija – prednosti/slabosti

/ peterrijavec / 2 Comments

Prednosti
Tak način gradnje je v krajih z mrzlimi zimami optimalen. Poleg tega, da zagotavlja izjemno toplotno izolativnost, je njegova prednost v tem, da za nosilno konstrukcijo ne potrebuje lesa. Slamnate bale same nosijo zgornjo etažo in ostrešje. Na ta način privarčujemo, saj so slamnate bale cenejše od lesenih stebrov. Slama poleg tega zraste že v roku pol leta, medtem ko kvaliteten les potrebuje za rast desetletja ali stoletja.

Bivalno ugodje v taki stavbi je odlično, saj je kombinacija ilovice, ki uravnava vlažnost v prostoru in deluje antialergeno, in prijetne tople slame, izjemno posrečena. Taka stavba je paroprepustna, kar pomeni, da prekomerna vlaga in vonjave prehajajo skozi ovoj stene navzven.

Taka stavba je izjemno doboro izolirana, zato potrebuje malo ali celo nič ogrevanja ter ne potrebuje hlajenja. Bivalno ugodje se zagotavlja brez uporabe dragih tehnologij. Tako odpadejo drago vzdrževanje, popravljanje, menjave potrošnega materiala itd.

Slabosti
V primeru, da hočemo na stene stavbe pritrjevati težje elemente (npr. omarice), je potrebno že med gradnjo na tem mestu izvesti leseno podkonstrukcijo.
Zidovi so lahko zelo široki, če se za take odločimo.
Potrebno je dobiti slamnate bale, ki so primerne za vgradnjo, kar včasih ni enostavno.
Težja statična preverba.

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Samonosna slamnata konstrukcija – predstavitev

/ peterrijavec / 2 Comments
samonosna slamnata konstrukcija, hiša iz slame, slamnate bale, arhitekt naravna gradnja, projektiranje hiše iz slame, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 1: Večja enodružinska hiša ima nosilno konstrukcijo v celoti narejeno iz slamnatih bal širine kar 1,2m. Avtor: Werner Schmidt, Švica

Opis načina gradnje
Kot nosilna konstrukcija in kot polnila zidov se uporabi kar slamnate bale. Uporabi se slamnate bale širine 40 cm do 120 cm, ki se jih na temeljno ploščo zlaga kot kocke do vrha etaže. Bale se med seboj poveže z lesenimi palicami. Pusti se odprtine za okna in vrata. Na vrhu etaže se nad balami naredi močan leseni okvir, ki se ga s pasovi poveže z nastavki v temeljih in napne. Na ta način se bale stisne in prepreči poznejše posedanje. Na leseni okvir se nato izvede ostrešje s poljubnim tipom strehe. Omete se izvede na slamnate stene – notranji ometi so ilovnati, zunanji pa apneni, da se zagotovi vodoodbojnost. Slama se na ta način trajno konzervira. Omete se lahko izvaja ročno ali strojno.
Na ta način se lahko gradi tudi dvoetažne stavbe.

samonosna slamnata konstrukcija, hiša iz slame, slamnate bale, arhitekt naravna gradnja, projektiranje hiše iz slame, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 2: Primer enostavne in simpatične enodružinske hiše grajene na način samonosne slamnate konstrukcije. Energijska varčnost take gradnje je izjemna, saj tako za nosilno konstrukcijo, kot za toplotno izolacijo služijo slamnate bale širine kar 1,2m. Stavba se z okni odpira proti jugu, da lahko pozimi lovi sončne žarke. Pred premočnim visokim poletnim soncem jo brani velik napušč. Avtor: Werner Schmidt, Švica

Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Sloveniji imamo en primer take  gradnje. Manjša enodružinska hiša stoji v Metavi pri Mariboru. V tujini je takih gradenj ogromno. Nekatere stojijo že več kot sto let. V Švici je arhitekt Werner Schmidt izvedel več enostanovanjskih in večstanovanjskih objektov na omenjeni način gradnje.

samonosna slamnata konstrukcija, hiša iz slame, slamnate bale, arhitekt naravna gradnja, projektiranje hiše iz slame, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 3: Manjša hišica narejena s samonosno slamnato konstrukcijo je zgrajena v kraju Metava. Avtor: naravni graditelj Robert Klemensberger

Energijska varčnost
V primeru, da se izvedejo stene s širokimi slamnatimi balami (120 cm), spada stavba med t.i. superizolirane stavbe in tudi pozimi ne potrebuje ogrevanja. Že človek s svojimi aktivnostmi oddaja dovolj toplote, da je bivalna temperatura v taki stavbi prijetna. Pride pa seveda do toplotnih izgub zaradi  prezračevanja, zato se po potrebi malo podkuri. Za primerjavo: že bala debeline 35 cm skupaj s trstično ploščo in 4cm debelim obojestranskim ometom ima toplotno prehodnost 0,14W/m2K, kar presega zahteve nizkoenergijske in celo pasivne gradnje, ki znaša 0,15W/m2K.

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.200 EUR/m2 (leta 2013), v primeru sodelovanja naročnika lahko manj.