SPODBIJANCA – PRIMER GRADNJE

Na čudoviti lokaciji pod hribom Lisca, ob kraju Sevnica, sta si Mojca in Aleksander izbrala parcelo za svojo novo naravno hiško. Hišo grajeno na način spodbijanca smo jima pomagali graditi tudi prostovoljci na delavnicah, ki jih je vodil naravni graditelj in promotor naravne gradnje Miro Žitko.

spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Hiša ima pravokotno zasnovan tloris; pritličje in mansardo. Na fotografiji je viden že postavljeni leseni nosilni skelet hiše.

spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša, lesena debla

Kjer bodo zunanje polne stene, najprej pokončno postavimo lesena debla, ki jih z žeblji zabijemo v leseno okvirno konstrukcijo.

spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Debla pri montaži poravnamo z zunanjo linijo konstrukcije. Ko so debla postavljena, iz notranje strani zabijemo lesene letvice z razmakom 3-5cm pod kotom 45°. Letvice povezujejo leseni okvir z debli.

polnilo sten pri spodbijanci, spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Sedaj pripravimo toplotno izolacijo oziroma polnilo sten. Polnilo sten, tako kot tudi toplotna izolacija so seveda tudi že sama debla. Suho seno ali slamo pomočimo v blato in odcedimo. Za boljšo toplotno izolativnost dodamo še žagovino in vse dobro premešamo.

polnilo sten pri spodbijanci, spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Mešanico sedaj stlačimo v špranje med debli.

polnilo sten pri spodbijanci, spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Vse špranje so zapolnjene.

spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Čas za kosilo, počitek, izmenjavo znanj, izkušenj, novic in sanjanje o lastni naravni hiški…

spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Nato pripravimo material za omete. V mešalcu ali na roke zmešamo zemljo – ilovico, vodo, pesek. Mešanici lahko dodamo na kratko narezano slamo ali seno. Na kratko narezana vlakna delujejo kot armatura, tako omet manj poka. Z vlakni slame ima omet tudi nekoliko večjo toplotno izolativnost.

ilovnati ometi, spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Steno, ki ima iz obeh strani že pritrjene letvice, potem ometamo. Na fotografiji je mojster Miro pri delu. Pravo mešanico za omete dobimo tako, da poizkušamo več ometov z različnimi razmerji sestavin in čez par dni, ko se omet posuši, vidimo, kateri se bolje obnese.

ilovnati ometi, spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Lepo uspeli že suhi ometi čakajo na fini omet. Več informacij o tej temi najdete v knjigi: Gradnja z naravnimi materiali, avtorja Mira Žitka.

SPODBIJANCA

spodbijanca, hiša iz sena, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Najlepši primer hiše narejene na način spodbijanca je brez dvoma Mirotova hiša v Razaziji.

Opis
Je eden od tradicionalnih načinov gradnje v Sloveniji. Danes ga kot posodobljeno različico prakticira predvsem naravni graditelj Miro Žitko. Pri spodbijanci najprej postavimo skeletno leseno nosilno konstrukcijo (leseni okvir). Stene potem zapolnimo s pokonci postavljenimi lesenimi debli oz. brunami. Bruna postavimo tako, da med njimi pustimo manjši razmak – cca. 5cm. Vmesni prostor zapolnimo s toplotno izolacijo. To je v tem primeru seno namočeno v blato ali ilovico z dodatkom žagovine. Na tako steno z obeh strani pribijemo letvice pod kotom 45°. Razmak med letvicami je 3-5cm. Letvice povezujejo leseni okvir s pokončnimi hlodi in delujejo kot zavetrovanje – konstrukciji nudijo odlično statično trdnost. Letvice ometamo z grobim ilovnatim ometom. Ko se omet posuši pa še s finim ometom iz mivke in apna. Na koncu steno pobelimo z apnenim beležem ali s kakšnim drugim barvnim naravnim opleskom.

Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Sloveniji je postavljenih na ta način kar nekaj novejših enodružinskih hiš. Večino od njih je zgradil oz. vodil njihovo gradnjo Miro Žitko.

Energijska varčnost
Za doseganje zakonskih predpisov toplotne prehodnosti za zunanje stene bi morali biti zidovi široki kar 42cm (brez ometa). Za izboljšanje toplotne izolativnosti se lahko na zunanji strani doda trstične plošče ali plast lesnih vlaknenk. Zagotoviti se mora zelo dobro paropropustnost stene.

Cena (neto površina z DDV)
Nobeno od gradbenih podjetij v Sloveniji ne ponuja take storitve, zato si boste takšno hišo morali zgraditi sami. Miro je pripravljen pri tem pomagati oz. voditi delavnice gradnje, po dogovoru. Cena materiala v samo gradnji je zelo nizka in znaša cca. 100 – 400 EUR/m2. Za tako ceno si lahko postavite vrhunsko hišo.

Prednosti/Slabosti
Prednosti takega načina gradnje so poleg kvalitetnega in zdravega bivalnega okolja predvsem enostavnost in nizka cena. Celotna gradnja ne zahteva kakšnih posebnih materialov in obdelav. Vse je maksimalno poenostavljeno. Za polnilo sten namesto slame lahko uporabimo kar suho seno, ki ga namočimo v blato. Pokončnih debel, ki so lahko slabše kvalitete ni potrebno pred vgradnjo lupiti… Miro pove, da so rušili več kot 100 let staro hišo narejeno na ta način in da so bili materiali v steni v odličnem stanju in so jih lahko ponovno uporabili. Tako da je tak način gradnje tudi trajen. Prednost je tudi velika statična trdnost, saj veliko šrtevilo letvic v stenah skrbi za zavetrovanje. Taka lahka in žilava konstrukcija brez problema zdrži tudi hude potrese…

Glavna slabost take gradnje je ne najboljša toplotna izolativnost. Z manjšimi dodatki, se lahko, kot že opisano tudi ta problem reši.

spodbijanca, hiša iz sena, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Še par primerov manjših in večjih hiš narejenih na predstavljeni način, ki jih je s pomočjo prijateljev in prostovoljcev zgradil Miro Žitko. Vse hiše se nahajajo v Razaziji.

spodbijanca, hiša iz sena, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

spodbijanca, hiša iz sena, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

 

SUHOZID 2.del

gradnja suhozidu, suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Popravilo starega zidu v zaselku Hrvoji.

Suhozid je gradnja, ki jo lahko izvajamo tudi sami, še posebej pri manjših zidovih. Taki zidovi imajo ob pravilni izvedbi zelo dolgo življensko dobo. Poleg tega so zelo lepi na pogled. Kamen je gradivo, ki je skoraj neuničljivo, tako da bo lahko nekdo za nami čez naprimer 100 let iste kamne uporabil tudi za nekaj drugega in tako naprej… Pred kratkim so sosedje porušili že zelo staro hišo, ki je bila zgrajena iz opek in kamna. Mojo pozornost so pritegnili lepi kamni v notranjosti več kot 100 let starega zidu, ki so izgledali kot “novi”, kot da so jih danes pripeljali iz kamnoloma. Brez problema, jih lahko uporabimo za novo zgradbo… Kot pravijo mojstri društva Jugna, ki to tradicijo ohranjajo pri življenju, je tako delo zelo sproščujoče, saj ob iskanju “pravega” kamna pozabimo na vsakdanje misli in skrbi. Ob pravilnem delu, ko se naučiš pravilno uporabljati svoje telo, tudi ni potrebne velikanske fizične moči.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Primer simpatične uporabe tehnike suhozidu za zunanjo ureditev – zidec ob hiši, ki ločuje park od poti na dvorišču. Na fotografiji je hiša z zunanjo ureditvijo poznavalca in promotorja naravne gradnje – Stojana Habjaniča iz Prekmurja.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

S podaljšanimi kamni v zidu lahko naredimo stopnice. Primer iz Peruja (Inki).

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

S kakšno natančnostjo in v kako velikem formatu so se suhozid šli Inki, je prav neverjetno!

 suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Prikaz gradnje Inkovskih teras. Vidno je drobno kamenje na notranji strani zidu, ki skrbi za drenažo – odtekanje vode.

 suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Veliki kamni tvorijo suhozid, ki ima samo eno vrstico kamnov. Primer iz Kopra.

 suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Zanimiv način gradnje z velikimi špranjami med kamni iz severnih dežel.

hiša iz kamna, suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Zelo “svobodno” zgrajen suhozid uporabljen v sodobni arhitekturi.

 hiša iz kamna, suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Tradicionalna gradnja bivališč iz suhozidu. Primer iz Grčije.

 hiša iz kamna, suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Uporaba suhozidu v sodobni arhitekturi.

SUHOZID 1.del

Suhozid je način gradnje prostostoječega ali opornega zidu iz kamna, pri katerem ne uporabimo malte ali lepil za vezavo kamnov. Kamni se zaradi lastne teže in pravilne postavitve vežejo kar med seboj – trenje. Vmesne reže med kamni zasujemo z zemljo. Način suhozidu lahko uporabimo povsod kjer imamo na voljo dovolj kamenja. V Sloveniji se je v preteklosti to tehniko gradnje največ uporabljalo na območju Krasa in  Istre. Tam so se taki kamniti zidovi uporabljali za: zavarovanje dvorišča pred burjo, premagovanje višinskih razlik terena, čiščenje obdelovalne površine, gradnja zatočišč, razmejitev parcel… Danes poleg naštetega suhozid lahko uporabimo kot zunanjo ureditev okrog hiše ter za izravnavanje terena v naklonu (delamo terase). Prostostoječi zid je zid, ki je viden iz obeh strani. Podporni zid ali škarpa, pa je iz ene strani zasut z zemljo.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Primer prostostoječega zidu z lepo klesanimi kamni v zaselku Hrvoji v Slovenski istri (Trajnostni Park Istra

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Prostostoječi suhozid iz nepravilnih oblik kamnov

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Primer podpornega zidu ali škarpe. Na fotografiji so suhozidovi neprekosljivih mojstrov kamna – Inkov.

Suhozid začnemo graditi tako, da najprej izkopljemo jarek za temlje. Odstranimo mehko zemljino, dokler ne pridemo do trde podlage. Nato v jarek ali jamo položimo največje kamne za temelje. Temeljni kamni morajo biti nekoliko večji kot kamnitega zidu nad njim. Ko pridemo nad nivo okoliškega terena pa začnemo graditi zid. Kamni morajo biti po obliki čimbolj podobni kvadru. Z njimi namreč lažje gradimo in so bolj stabilni. Kamne čudnih oblik lahko z orodjem malo obklesamo, da bolje sedejo. Kamni se zlagajo in nalagajo tako, da se med seboj “šivajo”. Torej kjer je v spodnji vrsti špranja med dvema kamnoma, naj bo v zgornji vrsti kamen, ki to špranjo prekriva. Nestabilne kamne se podloži s tanjšimi ploščatimi kamni – skriljami. Vmesne prostorčke za zapolni z zemljino. Najlepši, ravni del kamna imenujemo čelo. Čelo kamna naj bo vidno, ostali del pa je lahko skrit v notranjosti zidu. Še posebej pomembni so vogalni kamni, saj so prav vogali najbolj ranljiv del zidu (tako kot se tudi rob suknje najprej obrabi). Za vogale zato izberemo najlepše kamne, ki imajo čelo (lepo, ravno ploskev) iz dveh strani. Stranice prostostoječega zidu so lahko povsem navpične, pri podpornih zidovih pa morajo bii zaradi stabilnosti pomaknjeni cca.2% navznoter. Torej na višini enega metra se zunanji rob zidu umakne navznoter za 2cm. Odvisno od višine zidu je zato potrebno že v začetku predvideti dovoljšnjo širino zidu nad temeljem. Pri podpornih zidovih je bistvenega pomena tudi drenaža na strani kjer je zid zasut z zemljino. Drenažo uredimo po celotni višini zidu tako da razne neuporabne kamne in drobir mečemo in sproti zasipamo na notranji strani zidu. Drenaža omogoča, da zaledna voda na strani zidu ki je zasut, namoteno odteka in se ne zadržuje za zidom.

orodje za suhozid, kamnoseško orodje, suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Del potrebnega orodja pri gradnji suhozidu.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Polaganje temeljnih kamnov za nov oporni zid v zaselku Hrvoji. Delavnico gradnje suhozidu sta vodila mojstra društva Jugna.

 suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Za temelje izberemo največje in najširše kamne.

 suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Ob temeljne kamne položimo manjše kamne za drenažo.

 suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Ko so temelji nared, nanje postavimo zid. Na fotografiji so lepo oblikovani oglati kamni, primerni za gradnjo zidu.

Gradnja prve hiše s samonosno slamnato konstrukcijo v Sloveniji. 2. DEL

Venec in streha

Drugi dan smo se zbudili in pričakal nas je sneg. Fanj smo se oblekli in odhiteli, da pokrijemo hišo. Močan lesen venec v širini stene smo postavili na vrh obodnih nosilnih sten. Venec se z žeblji poveže z balami spodaj. Na tak venec se potem postavi poljubno ostrešje. V tem primeru je bilo to leseno ostrešje, ki  tvori enokapno ozelenjeno streho. Na višji strani venca se doda dodatne pokončne letve, da se zagotovi padec (naklon) špirovcev (3%). Po vrhu špirovcev se namesti leseni opaž iz desk in hiša je pokrita. Končali smo že v Nedeljo dopoldan, tako smo za postavitev sten, namestitev venca in pokritje hiše z deskami, potrebovali vsega 10h.

hiša iz slame, slamnate bale, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz slame, slamnate bale, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz slame, slamnate bale, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

In potem…

… je potrebno vse stene poravnati in vse luknje v steni dobro napolniti s slamo, da se prepreči toplotne mostove. Venec se potem s pasovi (gurtnami) na več mestih  (cca. na 1m)  poveže z temelji. Pasove se teden ali dva enakomerno zateguje, da se bale dovolj stisne, da se ne bi kasneje posedale. Po tem času se pasove odstrani. Ko je to storjeno, se bale slame v steni zunaj in znotraj s kosilnico postriže. Robert je potem venec in talno ploščo povezal z diagonalami in vertikalami na notranji in zunanji strani stene (to ni nujno pri takem načinu gradnje, je pa priporočljivo pri ožjih balah, ali balah ki nimajo povsem ustrezne gostote in trdnosti). Uporabil je tanjše deske. Tako se zagotovi boljšo trdnost in zavetrovanje hiše. Na take stene se potem lahko nanaša omet. V tem primeru ilovnati omet na notranji in na zunanji strani. Ilovnati omet na zunanji strani je v tem primeru primeren, saj se je potem zunanja fasada v celoti podeskala, tako je ilovnati omet zaščiten pred dežjem… Če celotno fasado zaščitimo z deskami, sicer porabimo več lesa, kot če bi izvedli samo apneni omet, vendar lahko v tem primeru (ko fasado podeskano) naredimo manjše napušče, kar je boljše v primeru neurja. Za talno  in strešno toplotno izolacijo so se v tem primeru uporabile kar bale slame. Taka hiša je zato odlično izolirana.  Za več slik in podatkov (izvedba talne plošče, strehe, predelnih sten, instalacij) obiščite Robertovo in Jernejevo stran na facebooku: https://www.facebook.com/pages/Naravna-hi%C5%A1a-Straw-Bale-House/178004998981430?fref=ts

Tak način gradnje je relativno enostaven, lahko ga izvajajo tudi ne posebej izurjeni nadobudneži pod vodstvom mojstra. Noben gradbeni element ni težji od par (deset) kilogramov, niti ni strupenih snovi, zato na gradbišču ni posebne nevarnosti. Med gradnjo so se na gradbišču radi zadrževali tudi otroci; lepo smo skupaj sodelovali pri gradnji.

otroci gradnja, hiša iz slame, slamnate bale, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

otroci gradnja, hiša iz slame, slamnate bale, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Še dve fotografiji, ki prikazujeta skoraj končano hišo slabo leto po začetku.

naravna hiška, ročno izdelana keramika, hiša iz slame, slamnate bale, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz slame, lesena hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Gradnja prve hiše s samonosno slamnato konstrukcijo v Sloveniji. 1. DEL

V Metavi pri Mariboru sta mizar in naravni graditelj Robert Klemensberger in njegov kolega Jernej organizirala brezplačno delavnico naravne gradnje. Gradili smo manjšo hišo. Bilo je jasno sobotno jutro Januarja 2013, in kljub zimi se je zbralo vsaj 20 prostovoljcev željnih dela, ustvarjanja, znanja in druženja. Hiša je namenjena mladi družini in kot piše že v naslovu, ne bo imela dodatne nosilne konstrukcije poleg sten iz slamnatih bal.

Temelji in temeljna plošča

Hiša leži na padajočem terenu in je tudi zaradi tega dvignjena od tal. Za temelje se uporabi lesene kole (pilote), ki se jih zabije v tla. Ob kolih v zemlji se da prodec, da se onemogoči zadrževanje vode ob kolu. Še bolj trajnostna varianta, bi bila, da koli počivajo na kamnitih temeljih nad zemljo (kot pri kozolcu), saj vemo da les največ zdrži, če je povsem na suhem ali pa v celoti v vodi. Pri načinu temeljenja, ko koli ležijo na kamnitih temeljih, bi bilo potrebno zagotoviti, da so kamniti temelji dovolj globoko v zemlji, ter da so leseni koli na temelje pritrjeni. Drugače obstaja možnost premika ali prevrnitve hiše pri hudem neurju.

hiša iz slame, slamnate bale, gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Na take točkovne temelje – pilote se je potem položilo horizontalne lesene nosilce, pravokotno na njih pa leseni opaž – deske. Tako smo dobili temeljno ploščo.

leseni temelji, piloti, hiša iz slame, slamnate bale, gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Pod nosilnimi zidovi, ki potekajo po obodu, se je izvedel pas lesenih letev z medsebojnim razmakom. Pod njimi se je vgradila hidroizolacija (dachpapa), ki bo morebiten kondenz iz sten lovila in odvajala navzven. Letve zagotavljajo primeren dvig bal nad talno ploščo in tako zagotavljajo, da spodnji del bale ne bo dalj časa moker ob morebitnem zbiranju kondenza v steni in potovanju navzdol. Še pred pritrditvijo letev so se skozi njih zabili žeblji (cveki), na katere se bo nalagala prva vrsta bal.

hiša iz slame, slamnate bale, gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz slame, slamnate bale, gradnja, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, projektiranje

Stene

Nosilne stene potekajo pri tej hiši po obodu objekta. Na žeblje se nabije prva vrsta bal. Na prvo vrsto bal se z zamikom polovice bale položi drugo vrsto. Bale se polagajo tako, da se vedno zamikajo za polovico bale. Tako se zagotovi večja trdnost. Skozi bale se potem porine ošiljene bambusove ali kakšne druge palice (dve palici na balo). S tem se zagotovi, da so bale med seboj povezane. Taka palica naj po višini povezuje tri vrste hkrati. Potrebno je paziti, da se stena gradi navpično. Priporočljivo je, da se na vogalih začasno postavi navpično po dve deski, da so vogali res navpični in trdni. Na pozicijah kjer bodo odprtine v steni (vrata, okna), sa na primerni višini v steno vgradi leseni okvir v velikosti odprtin. Okvirje se po potrebi začasno fiksira z deskami. Med bale slame lahko potresemo apno, kar še dodatno odvrača morebitne živali, ki bi si hotele v balah poiskati zatočišče.

slamnate bale, stena iz slamnatih bal, hiša iz slame, hiša iz slamnatih bal

Za tak način gradnje sten se uporablja posebno orodje, ki si ga sami izdelamo: Lesena macola, za to, da balo potolčemo, da dobro sede. Kovinske vilice, ko je potrebno balo prešiti (v primeru, ko balo krajšamo na željeno dolžino). Ploščate table iz vezane plošče, da bala lažje zdrsne ob drugo balo. Lesena “kladiva” v obliki čkre T, da bale in steno ravnamo.

orodje pri hiši iz slame, hiša iz slame, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

gradnja hiše iz slame, slamnata hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materialigradnja hiše iz slame, slamnata hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

gradnja hiše iz slame, slamnata hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Ko sezidamo steno do željene višine, sa nanjo  postavi močan leseni okvir – venec, na katerega se potem postavi ostrešje in streho. To je bilo za prvi dan vse. Po končanem delu smo šli na vegansko večerjo, ki se je v bližnji brunarici z domačim pivom, koncertom… prevesila v rajanje in druženje pozno v noč…

žur, gradnja hiše iz slame, slamnata hiša, slamnate bale, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Gradnja prve hiše s samonosno slamnato konstrukcijo v Sloveniji. 2. DEL

Kaj se zgodi s hišo iz slamnatih bal ob močnem potresu

Spodnji video prikazuje, kaj se zgodi s hišo iz slamnatih bal ob močnem potresu. Zelo močnem potresu. Simulirali so dogajanje ob potresu jakosti 13,6 po Rihterju. Takega potresa še nimamo zabeleženega. Nobena stavba na svetu tega ne bi zdržala. Skoraj. Za primerjavo, potres v Fukušimi je imel moč malo pod 9. stopnjo, prav tako potres, ki je povzročil uničujoč tsunami v Indoneziji in na Tajskem.