GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Samonosna slamnata konstrukcija – primeri

March 6, 2018March 8, 2018 / peterrijavec / 1 Comment

Spodnjih sedem fotografij prikazuje različne objekte, ki jih je zasnoval arhitekt Werner Schmidt. Objekti se nahajajo v Švici in so med najlepšimi primeri stavb zgrajenimi na način slamnatih bal, pri čemer slamnate bale same predstavljajo nosilno konstrukcijo in zagotavljajo statično trdnost objektov. Objekti so zgrajeni iz bal širine kar 1,2m. Vir: https://www.atelierwernerschmidt.ch/ hiša iz slame, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materiali hiša iz slame, zelena streha, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materiali hiša iz slame, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materiali

hiša iz slame, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materiali

Simpatična hiška iz ekovasi Sieben Linden v Nemčiji. Vir: https://siebenlinden.org/en/start-2/

hiša iz slame, slamnata streha, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materiali

Preprosta hiška iz ekovasi Zaježka na Slovaškem. Vir: http://www.zajezka.sk/

hiša iz slame, samonosna slamnata konstrukcija, naravna gradnja, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna hiša, gradnja z naravnimi materiali

Objekte na zgornjih treh fotografijah pa je zasnoval in zgradil naravni graditelj Tom Rijven. Tom pri gradnji uporablja svoj lastni sistem z imenom CUT, pri katerem nosilno konstrukcijo predstavlja sistem slamnatih bal ter tankih lesenih elementov. Sistem dosega izredno dobro razmerje med trdnostjo in uporabljenim materialom. Vir: splet

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Lesena nosilna konstrukcija – primeri

March 6, 2018March 8, 2018 / peterrijavec / 1 Comment

hiša iz slamnatih bal, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

foto: Kristijan Zver

“Spomladanska” in “zimska” verzija hiše, ki jo je zgradil Kristijan Zver v Prekmurju.

arhitekt, arhitekt naravna gradnja, Peter Rijavec, Arhi-tura, hiša iz slamnatih bal, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Zgornji dve fotografiji prikazujeta enodružinsko hišo v Škofji Loki, ki je narejena na način lesene nosilne konstrukcije s polnilom iz slamnatih bal. Zunanji ometi so apneni, notranji pa ilovnati. Del fasade je izveden v lesu. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt

Prva hiša iz slamnatih bal pri nas je bila zgrajena na Kureščku. Gradnjo je izvajalo podjetje Gnezdo. Projektant: Ira Zorko, arhitekt

hiša iz slamnatih bal, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Zgornje štiri fotografije prikazujejo hiše iz slamnatih bal izvedene v tujini (Evropa) Vir: splet

hiša iz slamnatih bal, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Hiše na zgornjih treh fotografijah se nahajo v Prekmurju. Zgradil jih je naravni graditelj Kristijan Zver.

hiša iz slamnatih bal, hiša iz slame, slamnata hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Zgornje štiri hiše se nahajajo v Prekmurju ter v Avstriji. Zgradilo jih je podjetje Snopje. Vir: Snopje d.o.o.

Hiša iz slamnatih bal z nekoliko posebno streho je nekje iz tujine.

“Primorska” hiša iz slamnatih bal se nahaja v vasi Cesta pri Ajdovščini. Zase in za svojo družino jo je zgradil naravni graditelj Alan Bitežnik.

SPODBIJANCA – PRIMER GRADNJE

March 5, 2018March 5, 2018 / peterrijavec

Na čudoviti lokaciji pod hribom Lisca, ob kraju Sevnica, sta si Mojca in Aleksander izbrala parcelo za svojo novo naravno hiško. Hišo grajeno na način spodbijanca smo jima pomagali graditi tudi prostovoljci na delavnicah, ki jih je vodil naravni graditelj in promotor naravne gradnje Miro Žitko.

spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Hiša ima pravokotno zasnovan tloris; pritličje in mansardo. Na fotografiji je viden že postavljeni leseni nosilni skelet hiše.

spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša, lesena debla

Kjer bodo zunanje polne stene, najprej pokončno postavimo lesena debla, ki jih z žeblji zabijemo v leseno okvirno konstrukcijo.

Debla pri montaži poravnamo z zunanjo linijo konstrukcije. Ko so debla postavljena, iz notranje strani zabijemo lesene letvice z razmakom 3-5cm pod kotom 45°. Letvice povezujejo leseni okvir z debli.

polnilo sten pri spodbijanci, spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Sedaj pripravimo toplotno izolacijo oziroma polnilo sten. Polnilo sten, tako kot tudi toplotna izolacija so seveda tudi že sama debla. Suho seno ali slamo pomočimo v blato in odcedimo. Za boljšo toplotno izolativnost dodamo še žagovino in vse dobro premešamo.

Mešanico sedaj stlačimo v špranje med debli.

Vse špranje so zapolnjene.

Čas za kosilo, počitek, izmenjavo znanj, izkušenj, novic in sanjanje o lastni naravni hiški…

Nato pripravimo material za omete. V mešalcu ali na roke zmešamo zemljo – ilovico, vodo, pesek. Mešanici lahko dodamo na kratko narezano slamo ali seno. Na kratko narezana vlakna delujejo kot armatura, tako omet manj poka. Z vlakni slame ima omet tudi nekoliko večjo toplotno izolativnost.

ilovnati ometi, spodbijanca, hiša iz sena, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, naravna hiša

Steno, ki ima iz obeh strani že pritrjene letvice, potem ometamo. Na fotografiji je mojster Miro pri delu. Pravo mešanico za omete dobimo tako, da poizkušamo več ometov z različnimi razmerji sestavin in čez par dni, ko se omet posuši, vidimo, kateri se bolje obnese.

Lepo uspeli že suhi ometi čakajo na fini omet. Več informacij o tej temi najdete v knjigi: Gradnja z naravnimi materiali, avtorja Mira Žitka.

SPODBIJANCA

March 5, 2018March 5, 2018 / peterrijavec

Najlepši primer hiše narejene na način spodbijanca je brez dvoma Mirotova hiša v Razaziji.

Opis
Je eden od tradicionalnih načinov gradnje v Sloveniji. Danes ga kot posodobljeno različico prakticira predvsem naravni graditelj Miro Žitko. Pri spodbijanci najprej postavimo skeletno leseno nosilno konstrukcijo (leseni okvir). Stene potem zapolnimo s pokonci postavljenimi lesenimi debli oz. brunami. Bruna postavimo tako, da med njimi pustimo manjši razmak – cca. 5cm. Vmesni prostor zapolnimo s toplotno izolacijo. To je v tem primeru seno namočeno v blato ali ilovico z dodatkom žagovine. Na tako steno z obeh strani pribijemo letvice pod kotom 45°. Razmak med letvicami je 3-5cm. Letvice povezujejo leseni okvir s pokončnimi hlodi in delujejo kot zavetrovanje – konstrukciji nudijo odlično statično trdnost. Letvice ometamo z grobim ilovnatim ometom. Ko se omet posuši pa še s finim ometom iz mivke in apna. Na koncu steno pobelimo z apnenim beležem ali s kakšnim drugim barvnim naravnim opleskom.

Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Sloveniji je postavljenih na ta način kar nekaj novejših enodružinskih hiš. Večino od njih je zgradil oz. vodil njihovo gradnjo Miro Žitko.

Energijska varčnost
Za doseganje zakonskih predpisov toplotne prehodnosti za zunanje stene bi morali biti zidovi široki kar 42cm (brez ometa). Za izboljšanje toplotne izolativnosti se lahko na zunanji strani doda trstične plošče ali plast lesnih vlaknenk. Zagotoviti se mora zelo dobro paropropustnost stene.

Cena (neto površina z DDV)
Nobeno od gradbenih podjetij v Sloveniji ne ponuja take storitve, zato si boste takšno hišo morali zgraditi sami. Miro je pripravljen pri tem pomagati oz. voditi delavnice gradnje, po dogovoru. Cena materiala v samo gradnji je zelo nizka in znaša cca. 100 – 400 EUR/m2. Za tako ceno si lahko postavite vrhunsko hišo.

Prednosti/Slabosti
Prednosti takega načina gradnje so poleg kvalitetnega in zdravega bivalnega okolja predvsem enostavnost in nizka cena. Celotna gradnja ne zahteva kakšnih posebnih materialov in obdelav. Vse je maksimalno poenostavljeno. Za polnilo sten namesto slame lahko uporabimo kar suho seno, ki ga namočimo v blato. Pokončnih debel, ki so lahko slabše kvalitete ni potrebno pred vgradnjo lupiti… Miro pove, da so rušili več kot 100 let staro hišo narejeno na ta način in da so bili materiali v steni v odličnem stanju in so jih lahko ponovno uporabili. Tako da je tak način gradnje tudi trajen. Prednost je tudi velika statična trdnost, saj veliko šrtevilo letvic v stenah skrbi za zavetrovanje. Taka lahka in žilava konstrukcija brez problema zdrži tudi hude potrese…

Glavna slabost take gradnje je ne najboljša toplotna izolativnost. Z manjšimi dodatki, se lahko, kot že opisano tudi ta problem reši.

Še par primerov manjših in večjih hiš narejenih na predstavljeni način, ki jih je s pomočjo prijateljev in prostovoljcev zgradil Miro Žitko. Vse hiše se nahajajo v Razaziji.

spodbijanca, hiša iz sena, lesena hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

SUHOZID 2.del

March 5, 2018March 8, 2018 / peterrijavec / 1 Comment

gradnja suhozidu, suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Popravilo starega zidu v zaselku Hrvoji.

Suhozid je gradnja, ki jo lahko izvajamo tudi sami, še posebej pri manjših zidovih. Taki zidovi imajo ob pravilni izvedbi zelo dolgo življensko dobo. Poleg tega so zelo lepi na pogled. Kamen je gradivo, ki je skoraj neuničljivo, tako da bo lahko nekdo za nami čez naprimer 100 let iste kamne uporabil tudi za nekaj drugega in tako naprej… Pred kratkim so sosedje porušili že zelo staro hišo, ki je bila zgrajena iz opek in kamna. Mojo pozornost so pritegnili lepi kamni v notranjosti več kot 100 let starega zidu, ki so izgledali kot “novi”, kot da so jih danes pripeljali iz kamnoloma. Brez problema, jih lahko uporabimo za novo zgradbo… Kot pravijo mojstri društva Jugna, ki to tradicijo ohranjajo pri življenju, je tako delo zelo sproščujoče, saj ob iskanju “pravega” kamna pozabimo na vsakdanje misli in skrbi. Ob pravilnem delu, ko se naučiš pravilno uporabljati svoje telo, tudi ni potrebne velikanske fizične moči.

suhozid, kamnita gradnja, gradnja iz kamna, naravna gradnja, kamniti zid, hiša iz kamna, gradnja z naravnimi materiali

Primer simpatične uporabe tehnike suhozidu za zunanjo ureditev – zidec ob hiši, ki ločuje park od poti na dvorišču. Na fotografiji je hiša z zunanjo ureditvijo poznavalca in promotorja naravne gradnje – Stojana Habjaniča iz Prekmurja.