GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Lesena nosilna konstrukcija – prednosti/slabosti

Prednosti
Bivalno ugodje v taki stavbi je odlično, saj je kombinacija ilovice, ki uravnava vlažnost v prostoru in deluje antialergeno, in prijetne tople slame izjemno posrečena. Stavbni ovoj pri taki stavbi je paroprepusten, kar je bistvenega pomena za zdravo in prijetno mikroklimo.
Življenje med naravnimi materiali vpliva na človeka blagodejno na več nivojih in na več načinov: telesno, umsko, čustveno in duhovno. Pozitivno energijo tako dobivamo ves čas bivanja v takšni stavbi.

Možne so vse oblike gradnje, z različnimi strehami, ravnimi ali zavitimi stenami, barvami ometov, balkoni, terasami, galerijami…

Uporabimo lahko lokalne materiale, ki jih imamo v izobilju: les, slama, ilovica itd. Imate svoj gozd? Uporabite svoj les za konstrukcijo, ostrešje, pode, pohištvo… Lahko uporabite svojo ali sosedovo slamo. Ilovica se lahko uporabi kar iz gradbene jame na parceli, samo preseje se jo, ter po potrebi se ji doda mivka.
Po preteku življenske dobe, ki za tak objekt preizkušeno znaša stoletja, ne bo težave s reciklažo. Materiale se lahko kompostira ali raztrosi po zemlji – tako jih vrnemo naravi.

Slabosti
V primeru, da hočemo na stene stavbe pritrjevati težje elemente (npr. omarice), je potrebno že med gradnjo na tem mestu izvesti leseno podkonstrukcijo.
Potrebno je dobiti slamnate bale, ki so primerne za vgradnjo, kar včasih ni enostavno.
Za čimlažjo vgradnjo slamnatih bal, je potrebno prej pripraviti nekoliko prilagojeno leseno konstrukcijo.

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Lesena nosilna konstrukcija – predstavitev

hiša iz slame, arhitekt naravna gradnja, projekt hiša iz slame, apneni ometi, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, Peter Rijavec arhitekt, Arhi-tura

Slika1: Enodružinska hiša iz Škofje Loke ima leseno nosilno konstrukcijo, kot polnilo sten pa slamante bale širine 40cm. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt

Opis 
Na temelje se izvede lesena nosilna konstrukcija, torej kombinacija lesenih stebrov, nosilcev… Uporabi se lahko masivne ali lepljene lesene elemente, med te lesene elemente pa se po obodu stavbe položi slamnate bale v obliki kvadrov. Ponavadi se uporabi slamnate bale širine 35cm ali 50cm. Pusti se odprtine za okna in vrata, omete pa se izvede na slamnate stene. Notranji ometi so ilovnati, zunanji pa apneni, da se zagotovi vodoodbojnost. Slama se na ta način trajno konzervira. Omete se lahko izvaja ročno ali strojno.
Gradnja se lahko izvaja tudi montažno. V tem primeru v delavnici pripravijo lesene okvirje s slamnatim polnilom, te okvirje pa se potem na gradbišču z dvigalom enostavno zloži in med seboj poveže. Elemente lahko pripravljamo na toplem in suhem in v bližini gradbišča (premična delavnica), tako pridobimo tudi pri natančnosti in hitrosti.
Na ta način se lahko gradi tudi večetažne stavbe.

hiša iz slame, hiša iz slamnatih bal, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, apneni ometi

Slika2: Čudovita večja enodružinska hiša iz Čikečke vasi. Avtor: Kristijan Zver

Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Sloveniji je na tak način gradnje uspešno izvedenih že kar nekaj enostanovanjskih hiš. V tujini je ta gradnja zelo popularna, prednjači Francija, Avstrija, Nemčija, Anglija, ZDA. Izvedenih je bilo že vrsto objektov, enostanovanjskih, večstanovanjskih, nastanitvenih.

hiša iz slame, hiša iz slamnatih bal, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, apneni ometi

Slika 3,4: Primer enostavne in simpatične enodružinske hiše, ki jo je v vasi Kunova na Štajerskem zgradilo podjetje Snopje. Zgornja slika prikazuje hišo še pred nanašanjem zunanjih ometov.

hiša iz slame, hiša iz slamnatih bal, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, apneni ometi

Energijska varčnost
Je odlična in dosega ali presega zahteve za nizkoenergijske stavbe. Za primerjavo: že bala debeline 35 cm skupaj s trstično ploščo in 4cm debelim obojestranskim ometom ima toplotno prehodnost 0,14W/m2K, kar presega zahteve nizkoenergijske in celo pasivne gradnje, ki znaša 0,15W/m2K.

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.200 EUR/m2, v primeru sodelovanja naročnika lahko manj.

hiša iz slame, arhitekt naravna gradnja, projekt hiša iz slame, apneni ometi, naravna hiša, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali, Peter Rijavec arhitekt, Arhi-tura, lesena fasada

Slika5: Večji dvostanovanjski objekt iz slamnatih bal se nahaja v bližini Ljubljane. Projektant: Peter Rijavec, arhitekt

 

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Samonosna slamnata konstrukcija – prednosti/slabosti

Prednosti
Tak način gradnje je v krajih z mrzlimi zimami optimalen. Poleg tega, da zagotavlja izjemno toplotno izolativnost, je njegova prednost v tem, da za nosilno konstrukcijo ne potrebuje lesa. Slamnate bale same nosijo zgornjo etažo in ostrešje. Na ta način privarčujemo, saj so slamnate bale cenejše od lesenih stebrov. Slama poleg tega zraste že v roku pol leta, medtem ko kvaliteten les potrebuje za rast desetletja ali stoletja.

Bivalno ugodje v taki stavbi je odlično, saj je kombinacija ilovice, ki uravnava vlažnost v prostoru in deluje antialergeno, in prijetne tople slame, izjemno posrečena. Taka stavba je paroprepustna, kar pomeni, da prekomerna vlaga in vonjave prehajajo skozi ovoj stene navzven.

Taka stavba je izjemno doboro izolirana, zato potrebuje malo ali celo nič ogrevanja ter ne potrebuje hlajenja. Bivalno ugodje se zagotavlja brez uporabe dragih tehnologij. Tako odpadejo drago vzdrževanje, popravljanje, menjave potrošnega materiala itd.

Slabosti
V primeru, da hočemo na stene stavbe pritrjevati težje elemente (npr. omarice), je potrebno že med gradnjo na tem mestu izvesti leseno podkonstrukcijo.
Zidovi so lahko zelo široki, če se za take odločimo.
Potrebno je dobiti slamnate bale, ki so primerne za vgradnjo, kar včasih ni enostavno.
Težja statična preverba.

GRADNJA IZ SLAMNATIH BAL Samonosna slamnata konstrukcija – predstavitev

samonosna slamnata konstrukcija, hiša iz slame, slamnate bale, arhitekt naravna gradnja, projektiranje hiše iz slame, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 1: Večja enodružinska hiša ima nosilno konstrukcijo v celoti narejeno iz slamnatih bal širine kar 1,2m. Avtor: Werner Schmidt, Švica

Opis načina gradnje
Kot nosilna konstrukcija in kot polnila zidov se uporabi kar slamnate bale. Uporabi se slamnate bale širine 40 cm do 120 cm, ki se jih na temeljno ploščo zlaga kot kocke do vrha etaže. Bale se med seboj poveže z lesenimi palicami. Pusti se odprtine za okna in vrata. Na vrhu etaže se nad balami naredi močan leseni okvir, ki se ga s pasovi poveže z nastavki v temeljih in napne. Na ta način se bale stisne in prepreči poznejše posedanje. Na leseni okvir se nato izvede ostrešje s poljubnim tipom strehe. Omete se izvede na slamnate stene – notranji ometi so ilovnati, zunanji pa apneni, da se zagotovi vodoodbojnost. Slama se na ta način trajno konzervira. Omete se lahko izvaja ročno ali strojno.
Na ta način se lahko gradi tudi dvoetažne stavbe.

samonosna slamnata konstrukcija, hiša iz slame, slamnate bale, arhitekt naravna gradnja, projektiranje hiše iz slame, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 2: Primer enostavne in simpatične enodružinske hiše grajene na način samonosne slamnate konstrukcije. Energijska varčnost take gradnje je izjemna, saj tako za nosilno konstrukcijo, kot za toplotno izolacijo služijo slamnate bale širine kar 1,2m. Stavba se z okni odpira proti jugu, da lahko pozimi lovi sončne žarke. Pred premočnim visokim poletnim soncem jo brani velik napušč. Avtor: Werner Schmidt, Švica

Primeri v Sloveniji in po Evropi
V Sloveniji imamo en primer take  gradnje. Manjša enodružinska hiša stoji v Metavi pri Mariboru. V tujini je takih gradenj ogromno. Nekatere stojijo že več kot sto let. V Švici je arhitekt Werner Schmidt izvedel več enostanovanjskih in večstanovanjskih objektov na omenjeni način gradnje.

samonosna slamnata konstrukcija, hiša iz slame, slamnate bale, arhitekt naravna gradnja, projektiranje hiše iz slame, naravna gradnja, gradnja z naravnimi materiali

Slika 3: Manjša hišica narejena s samonosno slamnato konstrukcijo je zgrajena v kraju Metava. Avtor: naravni graditelj Robert Klemensberger

 

Energijska varčnost
V primeru, da se izvedejo stene s širokimi slamnatimi balami (120 cm), spada stavba med t.i. superizolirane stavbe in tudi pozimi ne potrebuje ogrevanja. Že človek s svojimi aktivnostmi oddaja dovolj toplote, da je bivalna temperatura v taki stavbi prijetna. Pride pa seveda do toplotnih izgub zaradi  prezračevanja, zato se po potrebi malo podkuri. Za primerjavo: že bala debeline 35 cm skupaj s trstično ploščo in 4cm debelim obojestranskim ometom ima toplotno prehodnost 0,14W/m2K, kar presega zahteve nizkoenergijske in celo pasivne gradnje, ki znaša 0,15W/m2K.

Cena (neto površina z DDV)
Odvisna je od več faktorjev in znaša cca. 900 – 1.200 EUR/m2, v primeru sodelovanja naročnika lahko manj.